Znani so kandidati za predsednika LDS

Izvršni odbor LDS je do petka opolnoči prejel soglasja h kandidaturam za predsednika stranke. Dali so jih Jelko Kacin, Jožef Školč, Ivo Vajgl in Tone Videnšek.

Objavljeno
17. september 2005 13.29
Zunanji minister vztraja pri svojem
Ljubljana - Izvršni odbor LDS je do petka opolnoči, ko se je iztekel rok za soglasje h kandidaturam za predsednika in podpredsednike stranke, prejel štiri soglasja h kandidaturam za predsednika stranke. Dali so jih Jelko Kacin, Jožef Školč, Ivo Vajgl in Tone Videnšek.

Kandidature bo najprej preveril izvršni odbor in jih predložil svetu stranke. Za uvrstitev na kandidatno listo na kongresu 15. oktobra bodo morali kandidati na tajnem glasovanju dobiti podporo najmanj tretjine glasov vseh članov sveta, ki mora o kandidaturah odločati najmanj 14 dni pred kongresom, določa statut LDS. Kandidature je mogoče vložiti tudi na kongresu, potrjene pa so, če jih na javnem glasovanju podpre najmanj tretjina prisotnih delegatov.

Vajgl za notranjo enotnost in programski zagon

Vajgl je povedal, da želi s svojimi izkušnjami prispevati k temu, da stranka po izgubljenih parlamentarnih volitvah doseže notranjo enotnost in programski zagon. Po oceni dolgoletnega diplomata ima liberalna demokracija še vedno težave s "pozicioniranjem v opoziciji", po kongresu pa bi morala na novo vzpostaviti stik z volivci, ki je bil nekoliko zapostavljen zaradi dolgoletnega vodenja vlade.

Tako konsolidirana in obnovljena stranke se lahko v slovenskem političnem spektru vidi v vseh vlogah, tudi v povezavi z ostalimi demokratičnimi strankami glede projektov, ki so pomembni za državo, meni Vajgl.

Na vprašanje o morebitnem vstopu v Janševo vlado je Vajgl odgovoril, da o temne želi špekulirati, saj so najpomembnejša programska vprašanja. Po njegovih besedah je treba upoštevati načelo, da se demokratične stranke med seboj ne izključujejo, to pa ne velja za sodelovanje z ekstremnimi strankami. Vsaka stranka mora "pri sebi izračunati" svoje prioritete in programsko kompatibilnost, za Slovenijo pa je pomembno, da ima močno in stabilno vlado, še ocenjuje kandidat za naslednika Antona Ropa.

Vajgl meni, da je sedanji program LDS dober, saj ga je v veliki meri povzela tudi sedanja vlada. LDS mora ostati stranka politične sredine, ki bo poudarjala nujnost nacionalnega konsenza glede ključnih vprašanj države ter razvojna vprašanja in uresničevanje strateških ciljev, ki bodo Slovenijo popeljali med najbolj razvite države EU. LDS bi morala tudi še bolj poudarjati svoje tradicionalne liberalne vrednote človekovih pravic in zaščite manjšin.

Vajgl zavrača ocene, da ni dovolj prepoznaven kandidat, svoja protikandidata Kacina in Školča ocenjuje kot zelo kompetentna in pozdravlja dejstvo, da bo imel kongres na izbiro več kandidatov.

Kacinova kandidatura kot odgovor na pričakovanja ljudi

Kacin se je za kandidaturo odločil, ker je želel odgovoriti na pričakovanja številnih ljudi, ki so ga evidentirali. Podrobneje o svoji kandidaturi še ni želel govoriti, ker se želi najprej pogovoriti s predlagatelji in ker bi bilo razkrivanje načrtov v tem trenutku "preveč solistično".

Nekateri mediji so brez navajanja imen povzeli mnenja dela članstva, da Kacin ni dovolj povezovalna osebnost in da ne zna sklepati kompromisov. Takšne kritike Kacin ocenjuje kot "skrivaštvo", sicer pa je pripravljen odgovoriti na vsako javno izraženo mnenje. Prepričan je tudi, da evidentiranje njegove kandidature iz vseh koncev Slovenije dokazuje, da omenjene kritike ne izraža večine članstva.

Na vprašanje o morebitnem vstopu v Janševo vlado pa je Kacin odgovoril, da so pogovori vedno mogoči, vendar pa lahko LDS pridobiva podporo volivcev le, če predstavlja alternativo vladajoči stranki.