Tiskane izdaje
Ljubljana – Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan je na današnji novinarski konferenci predstavil doslej uresničene cilje iz programa NSi in koalicijske pogodbe na področju visokega šolstva. Med že uresničenimi je Zupan navedel zavzemanje za odprt visokošolski prostor. V okviru tega so novogoriški Politehniki odobrili koncesijo za izvajanje študijskega programa slovenistika in koncesionirali Gea College ter Visoko šolo za upravljanje in poslovanje Novo mesto, je dejal Zupan.
To po Zupanovih besedah kaže na to, da želijo imeti odprt visokošolski prostor, kjer bo konkurenca, ki ne bo temeljila na privilegijih, ampak bodo imeli vsi zavodi enake možnosti.
Na poti k uresničitvi bolonjskega procesa, podelili jih bodo na isti dan
Poleg tega so delovali tudi na področju sooblikovanja skupnega visokošolskega in raziskovalnega prostora. Slovenija je že na poti k uresničitvi bolonjskega procesa, je dejal minister, saj je nekaj bolonjskih programov že uvedenih, do leta 2010 pa se bo moralo v bolonjske pretvoriti vseh 695 študijskih programov v Sloveniji. To je po Zupanovih besedah orjaški zalogaj, ki ga bosta morala spremljati prav ministrstvo za visoko šolstvo in svet za visoko šolstvo.
Povečevanja kapacitet študentskih domov?
Ministrstvo je izpeljalo tudi spremembo zakona o strokovnih in znanstvenih nazivih, ki bo po Zupanovih besedah sprejeta nekje septembra ali oktobra, v času za začetek novega študijskega leta. Na začrtani poti v koalicijski pogodbi so na ministrstvu tudi glede povečevanja kapacitet študentskih domov. Zupan je navedel, da naj bi v prihodnjem letu Ljubljana dobila 869 novih ležišč, Maribor pa 410.
Na področju znanosti je bila prva prioriteta koalicije narediti nacionalni raziskovalni razvojni program, ki ga Slovenija pred tem pet let sploh ni imela, je dejal minister. Predlog tega programa je sedaj v celoti usklajen, čakajo le še na soglasje finančnega ministrstva, še pred počitnicami pa naj bi bil sprejet na vladi.
Poleg tega so se lotili tudi evalvacijskega sistema v znanosti. Evalvacijski sistem, ki je bil letos prvič uporabljen pri razpisih, po Zupanovih besedah predstavlja prelom. 30 slovenskih znanstvenikov iz tujine je tako po enotnih kriterijih ocenilo več kot 500 prijav za programe v treh kategorijah.
Združili različne nagrade
Ministrstvo je podpisalo tudi več bilateralnih dogovorov o sodelovanju na področju znanosti, poleg tega pa so pripravili tudi enotni zakon o nagradah in priznanjih, ki ga doslej Slovenija ni imela. Tudi znanosti je potrebno dati družbeno priznanje, kar bo možno prav s tem zakonom. Ideja zakona je, da se v statusnem smislu izenači nagrade v znanosti s Prešernovimi nagradami kot nagradami na državnem nivoju. Tako so združili različne nagrade (Zoisove nagrade, naslove ambasadorji znanosti in novoustanovljeno Puhovo nagrado za tehnične dosežke in patente) in jih bodo odslej podeljevali na isti dan, je dejal Zupan.
Lotili so se tudi načrta Narodne univerzitetne knjižnice, imenovali so nov gradbeni odbor, pridobili soglasje vseh strani in projekt nameravajo speljati v celoti, je še poudaril Zupan.
