Tiskane izdaje
Ljubljana - Vladna stran se je na današnjih pogajanjih vrnila na izhodišča, ki so bila začrtana že s predlogom gospodarskih in socialnih reform. Kljub vztrajanju študentov minister za visoko šolstvo Jure Zupan ni želel razpravljati o umiku novele zakona o visokem šolstvu iz procedure v državnem zboru, so sporočili iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Vlada namreč poudarja, da je okvir gospodarskih in socialnih reform za njih zavezujoč, zato pri teh vprašanjih ne morejo popuščati.
Po oceni ŠOS je minister Jure Zupan na današnjem sestanku "deloval živčno in je študentske pogajalce obtožil, da želijo samo nakladati ter večkrat poudaril, da jih nič ne razume". Študentje so mu vse argumente obljubili tudi v pisni obliki ter predlagali, da bi se sestajali bolj intenzivno, kar je minister zavrnil, z obrazložitvijo da nima časa. Kljub temu so se z ministrom uspeli dogovoriti, da bo naslednje srečanje prihodnjo sredo.
Minister za visoko šolstvo je študentom pojasnil, da so pozitivni učinki izobraževanja na celotno družbo zgolj obrobnega pomena, saj vidi v posameznikovi diplomi zlasti pridobitev višje plače. Tudi zato vlada ne namerava pristati na zagotovilo o brezplačnosti obeh bolonjskih študijskih stopenj. Zagotovil pa je, da vlada še vedno namerava uvesti vavčerje in odložene šolnine. Na področju visokega šolstva je Zupan - vodja vladne pogajalske strani - študente seznanil s tem, da ima vladna stran svojo razlago javne dobrine in zagovarjajo, da bi vsak moral plačevati za študij.
Po oceni študentov se je minister "ogradil od predloga, da bi v noveli zakona o visokem šolstvu upošteval študentska stališča in študente napotil k predsedniku vlade Janezu Janši oz. k poslancem v DZ". Zupan je še poudaril, da je zakon o visokem šolstvu iz leta 2004, s katerim je bila zastavljena bolonjska reforma v Sloveniji, stvar preteklosti. Vlada se tudi ni strinjala s študentskim stališčem, da starih in novih znanstvenih naslovov ne bi smeli enačiti, poleg tega pa je nasprotovala ustanovitvi javne agencije za visoko šolstvo, ki bi imela lastno razvojno službo, ločeno od ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je zapisano v sporočilu ŠOS.
Na socialnem področju je vlada odstopila od obveze po zagotovitvi 20.000 dodatnih štipendij in predlagala dikcijo 10.000 do 20.000 novih štipendij do leta 2010. Potrdili pa so namero, ki je zapisana tudi v predlogu gospodarskih in socialnih reform, da naj bi se vse štipendijske sheme po novem zagotavljale bodisi v okviru dodatka za šolanje, ki bi ga prejemali starši, bodisi v okviru dodatka k štipendiji. Vendar pa vlada ni izkazala pripravljenosti, da bi uvedla davčne stimulacijske mehanizme, s katerimi bi podjetja spodbudili k štipendiranju, kar po mnenju študentske pogajalske strani pomeni, da sistem kombiniranih štipendij ne more zaživeti.
Vlada je potrdila, da namerava obdržati sistem študentskih bonov, in se zavezala k dvigu subvencije za prehrano za študente v slabem socialnem položaju. Vladna stran je na pogajanjih nasprotovala določilu, po katerem bi diplomantom zagotovili delo, primerno njihovi izobrazbi. Nasprotovala je tudi izenačitvi pravic tujih študentov s študenti rezidenti.
Predstavnik ministrstva za finance pa je danes med drugim napovedal, da bodo študentsko delo dodatno obdavčili tudi z novim zakonom o dohodnini, ki bo po vsej verjetnosti stopil v veljavo s 1. januarjem 2007. Vladni pogajalci so potrdili, da z istim zakonom ni predvidena dosedanja posebna osebna davčna olajšava, ki se prizna študentom in dijakom in bodo po novem v maso vseh obdavčljivih prihodkov všteti tudi vsi prihodki študentov in dijakov.
