Afganistan nujno potrebuje vojake Nata

New York - Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se je danes nadaljevala splošna razprava 61. Generalne skupščine ZN, ki se je začela 19. in bo trajalo do 29. septembra. Med drugim je danes ob robu zasedanja GS ZN potekalo srečanje zunanjih ministrov zveze NATO, na katerem so se lotili vprašanja, kako okrepiti sile zavezništva na nemirnem jugu Afganistana.

Gostiteljica srečanja zunanjih ministrov Nato, med katerimi je tudi slovenski minister Dimitrij Rupel, je ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice. Zavezništvo naj bi po besedah tiskovnega predstavnika danes "potrdilo svojo podporo vladi v Kabulu in obnovi v Afganistanu", sicer pa bodo spregovorili tudi o Kosovu in pripravah na vrh Nato, ki bo novembra v Latviji.

Julija letos se je zveza Nato lotila ene najzahtevnejših nalog doslej, ko je od ZDA prevzela poveljstvo nad mednarodnimi silami na jugu Afganistana, ki ga vse bolj pretresa nasilje talibanskih upornikov. V začetku septembra je zato vrhovni poveljnik Nata, general James Jones, članice zavezništva pozval, naj na nemirno območje napotijo 2500 dodatnih vojakov, vendar pa večje formalne ponudbe za okrepitev niso sledile - z izjemo Poljske, ki je napovedala 900 dodatnih vojakov, zaradi česar pa je prišlo do razdor v vladajoči koaliciji v Varšavi.

Varnostni svet ZN o razmerah na Bližnjem vzhodu

V New Yorku je sicer danes zasedal tudi Varnostni svet ZN, ki bo razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu. Zasedanja se bo udeležilo več ministrov, pričakujejo pa tudi udeležbo nekaterih šefov držav in vlad iz bližnjevzhodne regije, med drugim palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in sirskega predsednika Bašarja al Asada. Udeležil naj bi se ga tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan.

Ahtissari pred VS ZN o napredku pogajanj o Kosovu

Posebni odposlanec ZN za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova Martti Ahtisaari pa bo v Varnostnem svetu ZN poročal o dosedanjem poteku pogajanj med Beogradom in Prištino in o korakih, ki bi jih bilo treba v prihodnje sprejeti. Zasedanja, ki bo potekalo za zaprtimi vrati, se bosta med drugim udeležila srbski in kosovski predsednik Boris Tadić in Fatmir Sejdiu.

Ahmadinedžad: Iran ne potrebuje jedrske bombe

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je danes izjavil, da Iran ne potrebuje jedrske bombe in si je ne prizadeva izgraditi. Kot je med novinarsko konferenco na sedežu ZN v New Yorku odgovoril na vztrajna novinarska vprašanja o iranskem jedrskem programu, Iran "ne potrebuje jedrske bombe, ne glede na to, kar mislijo drugi". "Čas jedrske bombe je mimo, ker ne prinaša koristi nikomur," je dejal.

Ahmadinedžad je novinarsko konferenco pripravil na zadnji dan svojega tridnevnega obiska na sedežu ZN. Tudi v svojem nagovoru v GS ZN v torek je branil iranski jedrski program in zagotovil, da želi Iran le miroljubno uporabo jedrske energije.

V tej luči je na današnji novinarski konferenci tudi pozval ZDA in Evropsko unijo, naj spremenijo svoje poglede na vprašanje in naj priznajo Iranu pravico do jedrske tehnologije, da bi tako izboljšali ozračje za pogajanje in razrešitev spora. "Če bodo priznali, da imamo tudi mi to pravico, je možno veliko stvari. Nekatere od njih imajo (jedrske) bombe in vedo, kaj so to," je dejal.

“Predloge pozorno preučujem”

Ni pa hotel neposredno odgovoriti na vprašanje, kakšno je njegovo stališče do predloga, da bi moral Iran začasno ustaviti vse jedrske aktivnosti, preden bi se formalno pogajanja sploh začela. Kot je dejal, "pozorno preučuje" predloge, preden bo izrazil svoje lastno stališče.

Kot je dejal, so v teku pogovori, ki bi bili temelj za formalna pogajanja, ki jih je Teheran predlagal 31. avgusta. Tedaj se je iztekel rok Varnostnega sveta ZN, do katerega bi moral Iran ustaviti bogatenje urana; Iran tega ni storil, je pa pozval k pogajanjem.

Ahmadinedžad se je sicer posvetil tudi libanonskemu vprašanju in zagotovil, da se Iran ne namerava vmešavati v libanonske notranje zadeve, izognil pa se je odgovoru, ali bo pozval libanonsko šiitsko milico Hezbolah, naj se razoroži. "Verjamemo, da so prebivalci Libanona - različne skupine v Libanonu - dovolj močni, da razrešijo probleme med seboj," je dejal.

Rupel v New Yorku tudi s kolegi iz Gruzije, Iraka in Peruja

Dimitrij Rupel se je v sredo ob robu zasedanja 61. Generalne skupščine ZN sestal s kolegi iz Gruzije Gelom Bezuašvilijem, Iraka Hošjarom Zebarijem in Peruja Josejem Garcio ter se udeležil sprejema pri predsednici 61. GS ZN, Šejki Haji Rašed al Kalifa.

Z iraškim zunanjim ministrom Zebarijem sta izmenjala povabili za obisk držav. Iraški minister je položaj v državi ocenil kot težak, ampak ne brezupen. Sloveniji se je zahvalil za vso pomoč in podporo ter ocenil, da je pomemben igralec na mednarodnem odru ne glede na svojo velikost.

Srečanje s kolegom iz Peruja pa je minilo v znamenju dogovarjanj o vrhu EU-Latinska Amerika, ki bo potekal v času slovenskega predsedovanja EU v perujski prestolnici Lima. Garcia je napovedal, da bo do prihodnje spomladi obiskal Slovenijo, Rupel pa bo zagotovo obiskal Peru, če ne prej pa maja leta 2008. EU je za Peru pomemben partner in se zelo pripravlja na organizacijo vrha, dogovarjanje s Slovenijo pa bo potekalo tudi preko Bruslja in New Yorka.

Hugo Chavez za ukinitev ZN

Venezuelski predsednik Hugo Chavez je v sredo na novinarski konferenci v New Yorku dejal, da bi morali ZN ukiniti in ustanoviti novo mednarodno telo. ZN se naj ne bi dalo več reformirati in Chavez je Annanu predlagal, naj ustanovi odbor svetovnih voditeljev, da predlagajo rešitev Generalni skupščini ZN.

Chavez je dejal, da je to, kar je bilo ustanovljeno leta 1945, propadlo in se ga ne da popraviti. Omenil je propad Sovjetske zveze in drugih sil bipolarne dobe ter izrazil prepričanje, da je tudi "ameriški imperij" na poti v prepad in upanje, da potem ne bo več nobenega imperija. Ne glede na to pa Venezuela kandidira za članstvo v Varnostnem svetu ZN in Chavez je dejal, da bo tam zastopala vest večine svetovnih vlad in govorila resnico.

Chavez se je zavzel za večjo enakopravnost žensk, izrazil podporo Siriji in Iranu kot članicama Gibanja neuvrščenih ter govoril o tem, kako so zmanjšali revščino za 50 odstotkov in izboljšali življenjski standard ljudi zaradi višjih dobičkov od dražje nafte. Določen delež od prodane nafte so menda dali na stran za reveže v ZDA, na primer v newyorškem Bronxu in Harlemu ter v Chicagu in Bostonu.

Glede ZDA pa je dejal, da je ameriška vlada največji sovražnik ljudstev, ki zavaja tudi lastne ljudi, saj jih veliko pošilja sinove umirat v Irak. Sicer pa naj bi se imperij ZDA bližal koncu in Chavez je priporočil ljudem, naj raje berejo Noama Chomskyja, kot pa gledajo filme o "Supermanu".