Bagdad - Iraški premier Nuri al Maliki pričakuje izvršitev obsodbe Sadamu Huseinu do konca leta 2006. V pogovoru za britanski BBC je Maliki povedal, da na odločitev glede obešenja nekdanjega iraškega predsednika ne bo nobenih pritiskov. “Želimo, da ves svet spoštuje pravno voljo Iraka,” je dejal Maliki. Dodal je tudi, da bo iraška vojska v nekaj mesecih pripravljena prevzeti boj proti uporniškim skupinam v državi, na kar so se mnogi ameriški vojaški poveljniki odzvali s skepticizmom.
Sadam Husein vnovič na sojenju
Na smrt obsojeni iraški predsednik Sadam Husein je na sojenju v primeru Anfal vse Iračane pozval k spravi. "Vse Iračane, Arabce in Kurde pozivam, naj si odpustijo, se pobotajo in si sežejo v roke," je dejal Husein.
Huseinu in še šestim soobtoženim zdaj sodijo še zaradi genocida med vojaško operacijo Anfal, v kateri je v letih 1987 in 1988 potekalo množično prisilno preseljevanje Kurdov na severu Iraka. Pri tem je bilo opustošenih okoli 3000 vasi in ubitih najmanj 10.000 Kurdov, po nekaterih podatkih pa je življenje izgubilo celo kakih 182.000 Kurdov.
Husein hladno zavrnil pričevanje dveh Kurdov
Husein je hladno zavrnil pričevanje dveh Kurdov, ki sta sodišču pripovedovala njuni izkušnji z iraškimi vojaki. Njune navedbe še niso nikakršen dokaz, je odvrnil Husein.
Kahar Kalil Mohamed je sodišču razkril, kako so leta 1988 v njegovo vas Kuromai prišli Huseinovi vojaki, prebivalcem zagotovili, da se jim ne bo nič zgodilo, če se predajo, nato pa ločili moške od žensk in otrok ter streljali nanje. 33 izmed 37 vaščanov je umrlo, preživeli Mohamed pa je sodišču pokazal svoje brazgotine. Kot je povedal, ga je kasneje ujela vojska, nakar je bil tri leta zaprt v taborišču. Njegovo zgodbo je potrdila tudi druga priča, Abdul Karim Najif iz iste vasi.
Proces v primeru Anfal se bo avtomatično zaključil, če bo sodba v primeru Dudžail, ki za Huseina zahteva smrt, ostala potrjena po končanem prizivnem procesu. Prizivni proces naj bi se končal do sredine januarja. Če bo devetčlanski senat podprl smrtno obsodbo, naj bi bila kazen izvršena do sredine februarja.
Grožnje nekdanje Huseinove politične stranke
Razpuščena Huseinova stranka Baas je medtem v izjavi, objavljeni na spletu, zagrozila, da bo v primeru izvršitve smrtne kazni nad njenim nekdanjim voditeljem napadla t.i. zeleno cono v Bagdadu, kjer imajo svoje prostore iraška vlada in ameriško veleposlaništvo v Iraku.
Iran zadovoljen s kaznovanjem Huseina
Iran, ki je že izrazil svoje zadovoljstvo nad kaznijo, ki jo je sodišče nad Huseinom izreklo v primeru Dudžail, pa je danes izrazil upanje, da bo "pravična, korektna in zakonita sodba nad tem kriminalcem izvršena", saj si Husein, ki je v osemdesetih letih bil osemletno vojno proti Iranu, po njihovem mnenju zasluži smrt.
"Upamo, da ne bo nihče izvajal pritiska proti izvršitvi sodbe," je dejal tiskovni predstavnik iranske vlade Golam Hosein Elham. Obenem je izrazil upanje, da bodo Sadamu sodili tudi zaradi drugih zločinov proti človečnosti, ki jih je domnevno zagrešil, med drugim zaradi invazije na Iran leta 1980.
Iraški tožilec Džafar al Musavi je medtem pojasnil, se bo proces pred obtožbami zaradi domnevnega genocida.avtomatično zaključil, če bo sodba v primeru Dudžail ostala potrjena po končanem prizivnem procesu.
Prizivni proces naj bi se končal do sredine januarja. Če bo devetčlanski senat podprl smrtno obsodbo, pa naj bi bila ta izvršena do sredine februarja. Pred izvršitvijo morajo sicer kazen podpisati iraški predsednik Džalal Talabani ter podpredsednika Tarik al Hašimi in Adil Abdul Mahdi.
Talabani smrtni kazni nasprotuje, vendar, kot je povedal, njegov podpis ni nujno potreben. Abdul Mahdi, ki ima trajno pooblastilo, da kazni podpisuje v predsednikovem imenu, je namreč povedal, da bo ukaz o smrtni kazni podpisal. Al Hašimi pa se je k podpisu zavezal med pogajanji.