Al Sistanija skrbijo razmere v Iraku

Bagdad/London/Aman - Najvplivnejši iraški šiitski verski dostojanstvenik, veliki ajatola Ali al Sistani, je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi novega vala samomorilskih napadov, iraško vlado pod vodstvom šiitov pa je pozval, naj zaščiti Iračane, je po nedeljskem srečanju z ajatolo dejal iraški podpredsednik Adil Abdul Mahdi.

Al Sistanija so najbolj zbodle nedavne eksplozije bombe v Musajibu in napadu na gručo otrok na vzhodu Bagdada. Samo v minulem tednu je bilo v različnih samomorilskih napadih v Iraku ubitih najmanj 170 ljudi.

Nove smrtne žrtve

V Iraku je danes v več napadih, med drugih v dveh samomorilskih napadih z avtomobilom bombo, umrlo najmanj pet Iračanov, 12 ljudi pa je bilo ranjenih. Število smrtnih žrtev sobotnega napada v kraju Musajib, ki je najbolj krvavi napad po nastopu nove iraške vlada maja letos, pa se je povzpelo na 83.

V dveh napadih v mestih Samara in Mosul na severu Iraka sta umrla dva policijska častnika, dva iraška civilista pa sta bila ubita v napadu iraških upornikov v mestu Baidži. V bližini tega mesta so tudi ustrelili turškega voznika tovornjaka.

Na severu Bagdada sta se v dveh ločenih napadih na ameriški konvoj razstrelila dva samomorilska napadalca. Pri tem je bilo ranjenih pet civilistov.

Trije iraški uporniki so bili ubiti v streljanju z varnostnimi silami severno od Bagdada, poročajo pa tudi o ugrabitvi nekega poslovneža.

Sadr ima upor za legitimen

Skrajnejši šiitski vodja Moktada Sadr pa je v svojem prvem pogovoru za kak zahodni medij za britansko televizijsko postajo BBC dejal, da je nasilni upor proti tujim enotam v Iraku "legitimen", ob tem pa dodal, da Iračani ne bi smeli dovoliti, da jih razjezi "okupacija ".

"Odpor je legitimen, pa naj bo to na verski, intelektualni ali drugi ravni. Prva oseba, ki bo to spoznala je ameriški predsednik George Bush, ki je izjavil: Če je moja država okupirana, se bom boril," je še dejal Sadr, ki je lani vodil šestmesečni krvavi upor v šiitskem svetem mestu Nadžaf.

Reid: ZDA in Velika Britanija nimata imperialističnih teženj

Britanski obrambni minister John Reid pa je v nedeljo za ameriško televizijsko mrežo CNN dejal, da bi lahko Velika Britanija v prihodnjih 12 mesecih začela z umikom svojih vojakov iz Iraka. Niti Velika Britanija niti ZDA nimajo " imperialističnih teženj" v Iraku in želijo, da iraške sile same prevzamejo odgovornost za varnost v državi, je še dejal Reid.

Reid ni želel neposredno komentirati dokumenta britanske vlade, v katerem je navedeno, da naj bi London do sredine leta 2006 zmanjšal število svojih vojakov v Iraku s sedanjih 8500 na 3000, potrdil pa je, da je britanski strateški načrt predaja odgovornosti za varnost na iraške strukture. Vojaki Velike Britanije so večinoma nameščeni na šiitskem jugu, doslej pa je v Iraku padlo 92 britanskih vojakov.

V Jordaniji začetek donatorske konference za Irak

Bagdadske oblasti in države donatorke so davi v Jordaniji začele dvodnevno srečanje, katerega namen je znova sprožiti tok mednarodne pomoči za Irak. Organizatorji navajajo, da bodo na sestanku v Šounehu, turističnem središču ob Mrtvem morju, sodelovali predstavniki več kot 60 držav in mednarodnih organizacij, kot so Svetovna banka in Združeni narodi.

"Irak pričakuje projekte in jasne obveznosti donatorjev," je pred začetkom srečanja izjavil iraški minister za načrtovanje Barham Saleh. "V Iraku se soočamo z resnim problemom korupcije, ki predstavlja veliko grožnjo," rekonstrukciji in mednarodni pomoči, je še priznal minister Saleh, ki skupaj s kanadskim diplomatom Michaelom Bellom sopredseduje srečanju. Bell je pred nekaj dnevi presodil, da je Irak v izredno pomembnem obdobju tranzicije. "Če ta tranzicija ne uspe, bomo še dolgo čutili posledice v regiji, ki bodo vplivale tudi na varnost po svetu," je povedal Kanadčan.

To srečanje je že četrto v vrsti donatorskih srečanj, ki so se začela oktobra 2003, šest mesecev po padcu iraškega diktatorja Sadama Huseina.

Iran obljubil Iraku pomoč pri obnovi države

Iraški premier Ibrahim al Džafari je sklenil tridnevni zgodovinski obisk v sosednjem Iranu. Al Džafari je iranske sogovornike prosil za pomoč pri obnovi v vojni uničenega Iraka, kar so mu gostitelji tudi obljubili. Bagdad in Teheran nameravata tudi vzpostaviti več skupnih odborov, med drugim za boj proti terorizmu, obnovo Iraka, trgovino in gospodarstvo.

Al Džafarijev obisk velja za prelomnico v odnosih med Irakom in Iranom, ki sta bila med letoma 1980 in 1988 v vojni. Iran je Iraku med drugim obljubil posojilo v višini milijarde ameriških dolarjev, med Basro na jugu Iraka in iranskim pristaniščem Abadan pa naj bi zgradili naftovod, Teheran pa bo Bagdad podprl tudi pri obnovi petrokemične industrije.

Iranski zunanji minister Kamal Harazi je ob srečanju z al Džafarijem pozval, naj zagotovijo, da bo nekdanji iraški predsednik Sadam Husein odgovarjal za zločine proti Iranu. Ob tem je dejal, da bo Iran za sojenje Huseinu zagotovil vse potrebne dokaze in dokumente. V iraško-iranski vojni je bilo ubitih več kot milijon ljudi, pretežno Irancev. Iran pa od Iraka med drugim zahteva vojno odškodnino, ki naj bi ta znašala od milijona do milijarde dolarjev.