Ali predaja Mladića ali...

Bruselj – Evropska unija je pripravljena ustaviti pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju, če ta do konca meseca ne bo predala obtoženca Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, generala Ratka Mladića.

“Zdaj je zares zadnji čas, da Beograd zaključi svoje delo, odkrije lokacijo, ujame in preda vojnega zločinca Mladića haaškemu sodišču brez zamude,” je po pogovoru z zunanjim ministrom Srbije in Črne gore Vukom Draškovićem dejal Olli Rehn.

Drašković: Protievropske sile ne smejo zmagati

"Pozivam demokratične sile v Srbiji, naj odstranijo še to zadnjo oviro pri evropski perspektivi Srbije," je dejal komisar Rehn in ocenil, da ima Beograd, če ujame in preda Mladiča, še vedno možnost skleniti stabilizacijsko-pridružitvena pogajanja v zastavljenem roku, to je do konca letošnjega leta.

Drašković pa je dejal, da si srbske oblasti močno prizadevajo za generalovo aretacijo in da upanje še obstaja. "Upanje, da bo haaška ovira odstranjena v prihodnjih nekaj dneh, še obstaja. Če se to ne bo zgodilo, bo to zmaga za protievropske sile. A slavile te ne bodo: zmagajo lahko v bitki, a ne v vojni," je dejal minister.

Roka ne bodo podaljševali

Naslednji krog pogajanj med Srbijo in EU je sicer napovedan za 11. maj. Rehn je napovedal, da bo odločitev o morebitni prekinitvi pogajanj sprejel po posvetu z glavno tožilko tribunala Carlo Del Ponte, s katero se bo prihodnjo sredo, 3. maja, posvetoval po telefonu.

Rehn je tudi spomnil, da je EU rok za predajo Mladića Beogradu za mesec dni že podaljšala konec marca, potem ko je Del Pontejeva poročala o "napredku" in ko je Bruselj dobil zagotovilo srbskega premiera Vojislava Koštunice, da bo Mladić v kratkem aretiran. K podaljšanju so prispevale tudi zapletene politične okoliščine po smrti nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića v zaporu haaškega sodišča.

S sporazumom do praga EU

Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju je oblika sodelovanja med EU in balkanskimi državami, ki slednjim ob sklenitvi daje tudi status potencialnih kandidatk za članstvo v povezavi. V okviru procesa imajo balkanske države obvezo polnega sodelovanja s haaškim sodiščem, kjer sta na listi obtožencev, ki še niso v zaporu, na prvem in drugem mestu prav general Mladić in nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić.

Oba sta obtožena genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini v obdobju 1992-1995. Od izdaje obtožnic dalje sta na begu in kljub širokim mednarodnim prizadevanjem nista bila ujeta. EU in Haag sicer verjameta, da se Mladič skriva v Srbiji in bi ga srbske oblasti s pravo politično voljo lahko aretirale.