Anan: ZN morajo sprejeti drzne odločitve

San Francisco/Ljubljana - Natanko pred 60 leti, 26. junija 1945, je bila v San Franciscu slovesno podpisana Ustanovna listina Organizacije združenih narodov. Ustanovno listino je podpisalo 50 ustanovnih članic, veljati pa je začela 24. oktobra leta 1945. Listina utemeljuje delovanje OZN na načelu suverene enakopravnosti članic, kot glavne cilje in načela pa opredeljuje ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, vzdrževanje prijateljskih odnosov med narodi, sodelovanje pri reševanju mednarodnih gospodarskih, socialnih, kulturnih in humanitarnih problemov ter širjenje spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Pred nami korenita reforma OZN?

Šest desetletij po podpisu pogodbe pa potekajo intenzivni pogovori o reformi organizacije, v katerih aktivno sodeluje tudi Slovenija. Kot so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve, je razprava o reformi OZN osredotočena predvsem na kompleksno vprašanje povezanosti med razvojnimi in varnostnimi dilemami ter vprašanji spoštovanja človekovih pravic. Med ključna pa sodi tudi vprašanje, kako prilagoditi delovanje najpomembnejše svetovne organizacije sodobnim razmeram in izzivom v svetu, da bi odigrala svojo vlogo pri zagotavljanju miru in napredka v svetu.

Številne konkretne predloge reforme organizacije je v poročilu V večji svobodi: za razvoj, varnost in človekove pravice za vse marca letos predstavil generalni sekretar OZN Kofi Annan. Svoje mnenje o predlogih pa bodo voditelji držav in vlad podali na vrhunskem zasedanju septembra letos.

Generalna skupščina pripravlja dialog o razvojnem financiranju

Generalna skupščina OZN v ponedeljek in torek pripravlja dialog na visoki ravni o razvojnem financiranju, ki se ga iz Slovenije udeležuje vršilec dolžnosti generalnega direktorja za načrtovanje politik in politično multilateralo Stanislav Raščan.

Namen konference je pregledati napredek, ki je bil dosežen od sprejetja zaključkov na konferenci o razvojnem financiranju v Monterreyu leta 2002 in opredeliti naloge, ki jih je potrebno izvesti za doseganje ciljev tisočletja. Srečanje je pomembno, ker poteka le nekaj mesecev pred septembrskim vrhunskim srečanjem svetovnih voditeljev ob 60. obletnici OZN v New Yorku, kjer bodo razvojna vprašanja, poleg reform, osrednja tema pogovorov.

Anan: ZN morajo sprejeti drzne odločitve

Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan je ob 60. obletnici podpisa Ustanovne listine organizacije v izjavi zapisal, da organizacija še nikoli v svoji zgodovini ni rabila tako drznih odločitev kot danes in da te še nikoli niso bile tako dosegljive kot danes.

" Na septembrskem svetovnem vrhu bodo voditelji 191 držav imeli priložnost, da odločitve sprejmejo in s podporo vas, ljudstev sveta, verjamem, da jih bodo," je poudaril Anan in dodal, da se ZN v novem stoletju soočajo z novimi grožnjami in izzivi, pa tudi priložnostmi. "Danes so dosegljivi boljši življenjski pogoji in večja svoboda. Da bi jih dosegli, pa moramo napredovati na vseh "frontah"hkrati. V razvoju, varnosti in človekovih pravicah," je poudaril.

Anan je še dejal, da so podpisniki Ustanovne listine v dokumentu obljubili, da bodo prihodnje generacije za vedno obvarovali grozot vojne, potrdili so vero v temeljne človekove pravice, v enakopravnost moških in žensk ter v enakost pravic velikih in malih držav. "V preteklih 60 letih so ZN skušali izpolniti te obljube," je dejal Annan in pojasnil, da so zabeležili tako uspehe kot neuspehe. V mnogih primerih so uspeli ohraniti mir, v skoraj vseh državah so izkoreninili bolezni kot sta otroška paraliza in koze, milijonom otrok so omogočili izobrazbo, ki je njihovi starši niso imeli, pomagali pa so tudi številnim žrtvam naravnih nesreč.

V San Franciscu, kjer je 50 ustanoviteljic 26. junija 1945 slovesno podpisalo Ustanovno listino ZN, so se sicer v soboto zvečer po srednjeevropskem času začele slovesnosti v počastitev 60. obletnice ustanovitve. Visoki predstavniki držav članic ZN se jih sicer niso udeležili, Anan pa je tja poslal le svojega podsekretarja za javno informiranje Shashija Tharoora. So pa podpis listine obeležili številni nekdanji visoki državniki, med njimi tudi prvi slovenski predsednik Milan Kučan.