Tiskane izdaje
Kanclerka Angela Merkel mora zdaj nemški javnosti pojasnjevati, da nista zmagovalca le italijanski premier in francoski predsednik, od katerih prvi že govori o evrskih obveznicah, seveda z nemškimi varščinami.
»Dobili bomo centralno nadzorno telo EU, pri nadzoru nad bankami pa bo svojo vlogo odigrala Evropska centralna banka, zato verjamem, da smo dosegli pomembne dogovore in ostali zvesti naši filozofiji nobene pomoči brez protiukrepov,« je že v Bruslju pred kamerami poudarila nemška kanclerka Angela Merkel, kljub prečuti noči sveža in s širokim nasmehom.
Za svežino so morda bolj kot kaj drugega poskrbela dobra ličila. Krščanskodemokratska prvakinja namreč dobro ve, kako nasprotna mnenja je nočni bruseljski dogovor že sprožil tudi v nemški javnosti. »Vsi nemški politiki sodijo pred sodišče,« je mogoče brati komentarje bralcev nemških časopisov, v tem primeru dnevnika Die Welt, in še več: »Saj ne more biti res, mi plačujemo, drugi pa se nam smejijo v obraz!« In: »Gospa Merkel, če nimate volje ščititi nemškega naroda pred pogoltnimi bankrotiranimi državami in bankami, bi bilo dobro, da razmislite o odstopu!«
Vroče v nemškem parlamentu
Tudi večina nemških komentatorjev govori o porazu in temu primerno vroče je bilo v petek v nemškem parlamentu, kjer je kanclerka po prihodu iz Bruslja zagovarjala »današnje dobre odločitve, še posebno o rasti in boju proti brezposelnosti«. Celo mnogi iz kanclerkine stranke in koalicije so neprijetno presenečeni, da bodo zdaj zadolžene države lahko lažje pridobivale posojila iz rešilnih skladov, prav tako bankrotirane banke. »Šefi držav in vlad EU so iz evropskega mehanizma stabilnosti naredili instrument za skupne varščine za banke v evrskem območju,« v tem duhu komentira časopis Fraknfurter Allgemeine Zeitung. »To je neverjetno. Če Italija in Španija nista pripravljeni na reforme, zakaj bi moral zanje plačevati sever?«
Merklova nasprotno verjame, da so se evrske države zavezale k proračunski disciplini ter postopnemu zmanjšanju dolgov, nespoštovanje teh določil pa bo po januarju 2013 prineslo avtomatično kazen. Tisti, ki se bojujejo za prihodnost takšnega socialnotržnega gospodarstva, ne bodo po prepričanju Angele Merkel brez povečanja konkurenčnosti dosegli ničesar. »Svet ima sedem milijard prebivalcev in vsi hočejo živeti v blaginji,« je svoj pogled na svet razlagala kanclerka. »Ko je Konrad Adenauer govoril v bundestagu, je bilo na svetu le 2,5 milijarde ljudi. Evropejcev je bilo tedaj petsto milijonov in tudi danes nas je petsto milijonov. Smo samo še 8,7 odstotka svetovnega prebivalstva, pridelamo 25 odstotkov svetovnega bruto proizvoda, uživamo pa približno petdeset odstotkov socialnih ugodnosti.«
Monti razburil Nemce
Medtem ko nemška voditeljica poudarja, da v evrskem območju ne bo nobene pomoči brez večjega nadzora, italijanski premier Mario Monti bruseljski dogovor razume kot korak k prihodnjim evrskim obveznicam. Takšno razumevanje bruseljskega dogovora je razburilo tudi mnoge v nemškem parlamentu, med njimi tudi številne iz liberalne koalicijske partnerice kanclerke Merklove. Govornik te stranke Rainer Brüderle je zato spet poudaril pomembnost trdnega denarja za povojno Nemčijo, ki se je dvignila in ohranila stabilnost na trdni nemški marki, trden denar pa je po njegovem zelo pomemben tudi za blaginjo vse Evrope.
»Stojimo za evrom, hočemo stabilno valuto,« je zagotavljala tudi Angela Merkel, a je morda mislila tudi na več sto milijard evrov, ki jih imajo tudi nemške banke še vedno v najbolj zadolženih evrskih državah. Da bi kljub temu pomirila ugovore, je poudarila, da vsi sedanji instrumenti za vplivanje na krizo, od rešilnih skladov do intervencij na trgih denarja, pogojujejo varčevanje in reforme v državah, ki bi jih potrebovale. Če nekateri še vedno ne verjamejo povsem, da se nekatere druge evrske države niso pogajale s figo v žepu, je nemški parlament pozno zvečer vseeno čakalo tudi glasovanje o proračunskem paktu in stalnem evropskem mehanizmu pomoči ESM, ki sta bistvena za nemško razumevanje boja proti evrski krizi.
Nekatere skrajne stranke in posamezniki so sicer že napovedali pritožbo na ustavno sodišče, nemško kanclerko pa vsaj za zdaj pri njeni evrski politiki podpirajo opozicijski socialdemokrati in zeleni. Če bo to dovolj, da bo še naprej s korenčkom in palico evrske dolžniške grešnice pozivala k strukturnim reformam, pa se bo šele videlo, skoraj zagotovo pa bo od tega odvisna tudi njena politična prihodnost. Morda kanclerka tudi računa, da vsi, ki v najnovejših sporazumih vidijo zmago »transferske unije« od bogatih k revnim, pozabljajo na moč veta nemškega bundestaga, prav tistega, ki v petek tudi njej ni prizanašal.
