Annan za mir na Bližnjem vzhodu

New York - Na sedežu ZN v New Yorku se je v torek začela splošna razprava 61. generalne skupščine ZN. Razprava, ki se je udeležujejo voditelji in ministri iz 192 držav, bo trajala do 29. septembra - v imenu Slovenije se jo je udeležil zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot prvi govornik je nastopil generalni sekretar ZN Kofi Anan. V govoru je izpostavil poziv k miru na Bližnjem vzhodu, podobno pa je nastopil tudi ameriški predsednik George Bush.

Generalni sekretar ZN, ki se je tudi poslovil od GS ZN, saj konec leta končuje dvakratni petletni mandat na čelu svetovne organizacije, je izraelsko-palestinski spor označil za enega najpomembnejših varnostnih izzivov, s katerimi se sooča mednarodna skupnost.

"Dokler bodo Palestinci živeli pod okupacijo, izpostavljeni vsakodnevnim frustracijam in poniževanju, in dokler bodo Izraelce razstreljevali v avtobusih in plesnih dvoranah, tako dolgo bodo povsod razgrete strasti," je poudaril Anan. Posvaril je, da je neuspeh VS ZN za končanje skoraj 60-letnega konflikta vodil k upadu spoštovanja ZN in spraševanjem o njegovi nepristranskosti.

Anan: Na žalost največji izziv znova prihaja iz Afrike, iz Darfurja

Anan se je dotaknil tudi prelivanja krvi v sudanski pokrajini Darfur. " Na žalost največji izziv znova prihaja iz Afrike, iz Darfurja," je dejal in ocenil, da je nadaljevanje preganjanja moških, žensk in otrok z domov z umori, posilstvi in požigi vasi v posmeh zahtevam mednarodne skupnosti za zavarovanje pred najhujšimi zlorabami.

Glede terorizma je Anan dejal, da se ga uporablja kot izgovor za kršenje človekovih pravic. Globalizacija pa bi po njegovem mnenju lahko še bolj ločila bogate in revne. Tako kot lani je Annan obžaloval, da svetu ni uspelo najti soglasja glede razoroževanja in ustavitve širjenja orožja za množično uničevanj.

Generalni sekretar ZN je v govoru sicer omenil tudi neuspehe ZN iz minulega desetletja. Pri tem je izpostavil nepravično gospodarstvo, globalni nered in široko razširjeno zaničevanje človekovih pravic. Kljub temu pa je vzel v bran ZN. Po njegovem mnenju je v minulih desetih letih prišlo do napredka pri razvoju, varnosti in vladavini prava - treh glavnih izzivih, ki jih je izpostavil ob prvem nastopu v GS ZN leta 1997. Zato ostaja prepričan, da morajo biti edini odgovor na ta razdeljeni svet resnični Združeni narodi.

Bush: Na širšem Bližnjem vzhodu pot začenja “svetlikajoča prihodnost”

Za Ananom je za govorniški oder stopil ameriški predsednik, ki je poudaril, da na širšem Bližnjem vzhodu pot začenja "svetlikajoča prihodnost", kot primer za to pa navedel Afganistan in Irak. Izpostavil je sicer, da po desetletjih poskusov ohranjanja statusa quo na tem območju svet ne more več verjeti, da je ta regija stabilna.

A ob tem je v državah, kot so Libanon, Alžirija, Egipt, Združeni arabski emirati, Kuvajt, Savdska Arabija, Jordanija, Bahrajn in Jemen prišlo do napredka. "Do nekaterih sprememb na Bližnjem vzhodu prihaja postopoma, a so resnične," je dejal.

Med drugim je povedal, da je ameriški državni sekretarki Condoleezzi Rice poveril nalogo, naj vodi nova diplomatska prizadevanja z arabskimi zavezniki ZDA za reformo palestinskih varnostnih sil. V govoru je Bush spregovoril tudi iraškemu ljudstvu. "Ne bomo vas zapustili v vašem boju za izgradnjo svobodne države".

Ameriški predsednik ostro kritiziral Iran in Sirijo

Ameriški predsednik, ki je svoj govor namenil promociji svojega mirovnega programa za Bližnji vzhod, pa je ostro kritiziral Iran in Sirijo zaradi represije, ki jo izvajata nad svojim prebivalstvom, medtem ko krepita nestabilnost in terorizem na Bližnjem vzhodu.

Bush je spregovoril tudi o sudanski pokrajini Darfur. Kot je dejal, morajo ZN delovati, če bo sudanska vlada še naprej nasprotovala mirovnim silam ZN v Darfurju. Ob tem je nagovoril prebivalce Darfurja in izjavil, da so "na kocki vaša življenja in verodostojnost ZN".

V govoru se je ameriški predsednik nagovoril tudi muslimane in jim zagotovil, da ZDA ne vodijo vojne proti islamu. "Moja država si želi miru," je dejal. Bush je sicer tudi pozval svetovno skupnost k obrambi civilizacije. To je "naloga naše generacije", saj se svet nahaja znotraj "velikega ideološkega boja", je dejal.

Ahmadinedžad je Bushev govor izpustil

Na splošni razpravi sta med drugim spregovorila tudi francoski predsednik Jacques Chirac in pakistanski predsednik Pervez Mušaraf. Chirac je ZN pozval k sklicu mednarodne konference o Bližnjem vzhodu, Mušaraf pa je dejal, da mora boj proti mednarodnemu terorizmu potekati hkrati z reševanjem konfliktov na Bližnjem vzhodu, ki podpihujejo skrajneže.

Chirac je v GS ZN spregovoril tudi o Iranu, o čemer pa je že pred splošno razpravo spregovoril z Bushem. Namreč Iran sta opozorila naj neha zavlačevati in naj takoj začne pogajanja o svojem jedrskem programu, sicer se bo moral soočiti s posledicami. V New Yorku se mudi tudi iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ki pa je Bushev govor izpustil, da bi se izognil vsakršnemu morebitnemu stiku z ameriškim predsednikom.

Globalno partnerstvo za razvoj

Splošna razprava GS ZN poteka pod geslom "Globalno partnerstvo za razvoj", na njej pa naj bi predvsem pregledali doseženo po lanskem svetovnem vrhu ob 5. obletnici sprejetja Deklaracije tisočletja.

Na dnevnem redu je 150 točk, ki so razdeljene v devet glavnih vsebinskih sklopov: mednarodni mir in varnost, promocija gospodarske rasti in trajnostnega razvoja, razvoj Afrike, promocija človekovih pravic, usklajevanje humanitarne pomoči, promocija mednarodnega prava, razorožitev, boj proti kriminalu in terorizmu ter organizacijske in administrativne zadeve.

Iskali bodo tudi naslednika Kofija Anana

Ključne teme pa je tudi izbira novega generalnega sekretarja svetovne organizacije, saj se Kofiju Ananu 31. decembra izteka drugi mandat. Uradno razglašenih kandidatov je trenutno šest, saj se je nazadnje za kandidaturo odločila še predsednica Latvije Vaira Vike-Freiberga.

Ob robu zasedanja pa bodo potekala mnoga srečanja, med drugimi v četrtek tudi srečanje zunanjih ministrov zveze Nato, ki se trenutno ukvarja s težavami pri zagotavljanju večjega števila enot v Afganistanu.

Rupel tudi z Grabar-Kitarovićevo

Po napovedih naj bi se zunanji ministri EU pogovarjali predvsem o aktualnih problemih, zlasti o vprašanju spornega iranskega jedrskega programa in splošnega stanja na Bližnjem vzhodu. To bodo sicer tudi ključne teme GS ZN, ki pa se bo med drugim po napovedih posvetila tudi vprašanjem reforme ZN in izbiri novega generalnega sekretarja svetovne organizacije.

Rupel bo sicer v GS ZN nastopil v ponedeljek 25. septembra, v okviru dvostranskih srečanj pa ima na programu pogovore s kolegi iz Libanona, Makedonije, Iraka, Egipta, Gruzije, Peruja, Kanade, Črne gore, Srbije, Kirgizije, Indonezije in Gvatemale. Kot je napovedal minister sam, pa naj bi se v New Yorku sestal tudi s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović.