Tiskane izdaje
London − Britanska policija je ustanovitelju žvižgaške spletne strani WikiLeaks Julianu Assangu danes vročila obvestilo o izročitvi Švedski, kjer ga hočejo zaslišati v zvezi z obtožbami o spolnih napadih. Kot je sporočil Scotland Yard, od 40-letnega Avstralca zahtevajo, da se zglasi na policijski postaji. Če tega ne bo storil, bo še dodatno prekršil pogoje svojega začasnega bivanja na britanskih tleh − te je namreč prekršil že, ko si je poiskal zatočišče na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu −, s čimer bo njegova morebitna vnovična aretacija postala še bolj verjetna.
Assanga so v Veliki Britaniji na podlagi evropskega naloga za aretacijo, ki ga je izdalo švedsko tožilstvo, pridržali decembra 2010. Kmalu po aretaciji se je začela odisejada z izpodbijanjem naloga. Njegovi odvetniki so namreč trdili, da nalog za aretacijo ni veljaven, saj ga je izdalo švedsko tožilstvo in ne sodišče, kot je v navadi v Veliki Britaniji. Na Švedskem ga sicer (še) ne obtožujejo ničesar, ampak ga hočejo le zaslišati v zvezi z obtožbami o posilstvu in o poskusu posilstva, ki ju je domnevno zagrešil avgusta 2010 v Stockholmu.
Njegova pravna zagovornica Dinah Rose je pred časom poudarila, da izročitev Assangea ni potrebna, saj ga lahko švedske oblasti zaslišijo preko telefona, videopovezave ali pa mu vprašanja zastavijo na švedskem veleposlaništvu. »Evropski nalog za aretacijo je skrajno sredstvo, ki poseže v posameznikovo svobodo gibanja in zasebno življenje. Po njem bi morali poseči le, če so vsi drugi, manj strogi ukrepi, spodleteli, ali pa jih ni bilo možno izvesti,« je še povedala.
V prid Assangovi izročitvi švedskim oblastem so sicer odločila kar tri sodišča v Veliki Britaniji. Nižje sodišče je izročitev odobrilo februarja 2011, pritožbo na to določitev pa je višje sodišče novembra lani zavrnilo, a je Assange dobil dovoljenje, da se pritoži še na vrhovno sodišče, ki je pritožbo poslušalo februarja. Konec maja je izočitev naposled potrdilo še britansko vrhovno sodišče, ki je sredi junija Assangu zadalo še en pravni udarec − zavrnilo je namreč njegovo prošnjo za ponovno obravnavo primera o izročitvi Švedski. Avstralec se tako lahko obrne le še na Evropsko sodišče za človekove pravice, a po mnenju pravnih strokovnjakov tudi tam nima veliko možnosti za uspeh.
Assange krivdo za očitana dejanja sicer že vseskozi odločno zanika in trdi, da gre za politično motivirani pregon, povezan z dejavnostmi njegove spletne strani WikiLeaks. Ta je namreč svetovno diplomacijo dodobra pretresla konec leta 2010, ko je začela objavljati sveženj tisočih ameriških diplomatskih depeš. Le nekaj dni pozneje je švedsko sodišče zanj izdalo nalog za aretacijo. Assange in njegovi odvetniki zato že vseskozi trdijo, da je sodni pregon politično motiviran, hkrati pa izražajo zaskrbljenost, da ga bo Švedska izročila Združenim državam Amerike, te pa ga bodo zaprle v taborišče Guantanamo na Kubi.
