Avstrija bo sklicala izredni vrh EU

Bruselj/Dunaj - Avstrija, ki bo s 1. januarjem 2006 od Velike Britanije prevzela predsedovanje Evropski uniji, namerava v času predsedovanja sklicati izredni vrh EU, na katerem bi voditelji povezave pregledali "bilanco krize ustavne pogodbe EU", je napovedal predstavnik avstrijskega zunanjega ministrstva Ralph Scheide. Če oziroma kdaj bo omenjeni vrh sklican, sicer na ministrstvu še razpravljajo, je dejal Scheide.

Avstrija bi tako poleg dveh rednih vrhov marca in junija pripravila še izredni vrh voditeljev povezave, je pojasnil Scheide in dodal, da sicer še ni dokončno potrjena priprava vrha EU-ZDA, ki je običajno v prvi polovici leta in bi ga gostila Avstrija.

Voditelji EU so sicer Avstrijo na junijskem vrhu povezave po dvojnem "ne" ustavni pogodbi EU v Franciji in na Nizozemskem, ki je EU pahnil v institucionalno krizo, pozvali, naj v prvi polovici leta 2006 pripravi oceno položaja glede ustavne pogodbe EU. Voditelji so se na vrhu EU glede evropske ustavne pogodbe tudi strinjali, da potrebuje unija "obdobje razmisleka ", saj je po dvojnem "ne" pogodbi postalo jasno, da dokument ne bo ratificiran v predvidenem roku, to je do konca leta 2006.

Za Barrosovo ekipo prvo, težavno leto

Evropska komisija pod vodstvom Joseja Manuela Barrosa bo danes sklenila prvo leto skupaj petletnega mandata. Za njo je težko obdobje, ob koncu katerega se ne more pohvaliti z izjemnimi dosežki, pred njo pa zahtevno drugo leto, ko bodo rezultati nujni: "Upam, da bo prihodnje leto prijaznejše. Leto 2005 za Evropo ni bilo lahko leto," si je nedavno pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu zaželel Barroso.

Skladno z načrti bo komisija v Bruslju podala svojo oceno prvega leta dela, za slovenske medije pa bo o tem pozno popoldne spregovoril tudi komisar iz Slovenije Janez Potočnik, ki je v 25-članski ekipi pristojen za področje znanosti in raziskav.

Komisija je sicer v začetku letošnjega leta sprejela strateški program za svoj mandat, ki ga je poimenovala Partnerstvo za evropsko obnovo: partnerstvo za blagostanje, solidarnost in varnost celine. V njegov vrh je postavila uresničevanje lizbonske strategije, upravljanje z migracijami, boj proti terorizmu ter krepitev vloge Evropske unije v svetu.

Uresničevanja teh težkih nalog ji okoliščine niso olajšale, saj je tudi za EU kot povezavo leto kriz, katerih vrhunca sta bila dvojna referendumska zavrnitev ustave EU in propad pogajanj o finančni perspektivi za obdobje 2007-2013. Čeprav zanju komisija ne nosi neposredne odgovornosti, saj sta obe v pristojnosti članic, pa je Barrosovi ekipi v tem kritičnem času po mnenju analitikov ni uspelo pokazati resnične sposobnosti vodenja, ki bi jo EU močno potrebovala.

Z Barrosovo ekipo nekaj novosti

Barrosova ekipa je sicer prva Evropska komisija, ki je mandat začela v 1. maja 2004 na 25 članic razširjeni EU. Je tudi prva komisija, ki ima 25 članov - v njej ima vsaka država članica po enega komisarja, medtem ko so še v prejšnji 20-članski ekipi, ki jo je vodil Romano Prodi, velike države imele po dva komisarja. In še za osvežitev spomina: Barrosova komisija bi morala z delom po prvotnih načrtih začeti 1. novembra lani, vendar se zaradi zapletov ob njenem imenovanju, ki so EU pripeljali na rob resne institucionalne krize, to ni zgodilo. Zaplete je Barroso, nekdanji portugalski premier, hitro rešil, a komisija s tem dobre popotnice ni dobila.