Tiskane izdaje
Dunaj - Slovenski finančni minister Andrej Bajuk se je danes na Dunaju izrekel proti protekcionizmu, zavitemu v nacionalni interes, ter zato imenovanemu gospodarski nacionalizem. "Kratkoročno protekcionizem lahko prinese določene koristi, a dolgoročno je to nevaren pristop," je poudaril Bajuk, ki tudi trdno verjame, da do pojava takšnega protekcionizma v Sloveniji ne prihaja.
"Mislim, da protekcionizma v Sloveniji ni, tudi pri privatizaciji bančnega sistema ne," je zatrdil minister ob robu neformalnega zasedanja finančnih ministrov Evropske unije. Kot je razložil, je privatizacija bank povezana s popolnoma drugačnim vprašanjem, in sicer vprašanjem odgovornosti države za stabilnost bančnega sistema.
Bajuk: Nadzoru se ne smemo odreči
"Če smo odgovorni kot država za to stabilnost, se ne moremo in ne smemo odreči nadzoru. Dokler ne bo jasna podoba, kar se tiče evropske ureditve na tem področju, Slovenija ne sme napraviti končnega koraka. Ko enkrat presežeš določno mejo deleža tujih lastnikov, ni poti nazaj ali pa je zelo draga, možnosti za to pa nimamo," je dejal Bajuk.
Zato se je "nesmiselno zavezati preko določene meje, ne da bi vedeli, ali bomo še obdržali nadzor nad svojim lastnim sistemom, za katerega pa smo odgovorni", se je minister povsem jasno izrekel proti prehodu več kot 49-odstotnega lastniškega deleža v Novi Ljubljanski banki v tuje roke.
Že zdaj ima država omejeno vlogo nadzora nad določenimi bankami, ki so v pretežno tuji lasti, je opozoril Bajuk. Gre za Banko Koper, kjer je italijanski lastnik, Creditanstalt in Bank Austria, ki jih je sicer zdaj kupil italijanski Unicredito, v Societe General pa je francoski kapital.
Sicer pa večinsko slovensko lastništvo v NLB ne pomeni tudi državnega, možno je izpeljati določen umik države iz lastništva, istočasno pa zagotoviti, da bo NLB v slovenskih rokah, verjame minister. Trenutno ima sicer država v NLB 50,8 odstotka, drugi posamezni manjši lastniki približnost 10 odstotkov, to pa pomeni, da je v slovenskih rokah približno 60 odstotkov.
Več podrobnosti Bajuk ni želel razkriti, saj pogajanja o privatizaciji NLB še potekajo. Je pa povedal, da je ob robu neformalnega zasedanja na Dunaju imel vrsto neformalnih pogovorov - tako se je z guvernerjem španske centralne banke pogovarjal prav o vprašanjih nadzora nad bančnim sistemom, medtem ko je z nemškim finančnim ministrom Peerom Streinbrueckom razpravljal o predsedovanju EU v okviru nemško-portugalsko-slovenske trojke.
V tem kontekstu bo Steinbrueck konec maja tudi obiskal Slovenijo.
Slovenija zadržana do enotne davčne stopnje za podjetja
Slovenija se je na načrte za uvedbo enotne osnove za davek na dohodek pravnih oseb v Evropski uniji odzvala zadržano. "Naše stališče je, da je to preuranjeno, to ni prva točka, ki se je moramo lotiti, če želimo doseči, da se bo uresničil koncept enotnega trga, ne samo na področju storitev, ki ima svoje težave in bo terjalo veliko politično volje, ampak tudi na tradicionalnih trgih," je dejal slovenski finančni minister.
Kot je sicer menil, harmonizirana davčna osnova "ni nevarna sama po sebi, je pa neizogibni korak, v kolikor bi se kdo zavzel, da pride do enotne davčne stopnje". A naš glavni cilj je uvedba in uresničitev enotnega trga ter odprava ovir na tej poti, zato uvedba harmonizirane davčne osnove za podjetja "ni prvi korak v pravi smeri, do tega morda lahko pride sčasoma, a prej je treba odpraviti druge stvari, ki veliko bolj težijo, da bi do enotnega trga prišlo", je dejal Bajuk.
Na to je minister navezal še "koncept konkurence med državami pri davčnih sistemih" : velike države se bojijo, da bi z davčnimi reformami male in predvsem nove članice njim škodovale pri lastnih delovnih mestih - to je npr. razlog, da države, kot sta Francija in Nemčija, enotno osnovo podpirata. A problemi so globljega značaja in niso le na davčnem področju, zato se jih je treba lotiti tam, kjer so največje težave, to pa je pri regulativnem okvirju, je bil jasen Bajuk.
Oblikovanje načrtov za uvedbo enotne davčne osnove je v EU sicer steklo konec leta 2004, evropski komisar za davke Laszlo Kovacs pa je napovedal, da bo konkretni predlog podal najkasneje leta 2008. Če na krov Evropska komisija ne bo dobila vseh članic, se bo verjetno odločila predlagati mehanizem tesnejšega sodelovanja.
Čimprejšnje dokončanje notranjega trga
Ob koncu dvodnevnega neformalnega zasedanja so se finančni ministri Evropske unije strinjali, da mora povezava čimprej dokončati izgradnjo notranjega trga. "Naraščajoča konkurenca na podlagi globalizacije terja hitre reforme in dokončanje izgradnje notranjega trga," je stališče povzel predsedujoči, avstrijski finančni minister Karl-Heinz Grasser.
"Vsi ministri menijo, da je treba reforme dati v višjo prestavo," je nadaljeval in dodal, da je "nujna tudi večja deregulacija". "Zelo jasen pa je tudi signal, da bo protekcionizem probleme Evrope le še povečal," je še poudaril avstrijski finančni minister po razpravi na temo izzivov globalizacije in protekcionizmu.
V razširjenem evroobmočju najverjetneje le Slovenija
Sicer pa je danes ob robu zasedanja še vedno odmevala petkova razprava o širitvi evroobmočja prihodnje leto - najverjetneje le z eno državo, Slovenijo. Minister Bajuk je zatrdil, da na tej poti ne pričakuje težav, ne s strani Evropske komisije in Evropske centralne banke, kot tudi ne pri izpolnjevanju kriterijev za uvedbo evra. Tudi pri najzahtevnejšem inflacijskem merilu so podatki ugodni, je povedal.
"Marčna inflacija je po harmoniziranem indeksu na ravni 2,3 odstotka, kar je 0,2 točke nižje od pričakovane referenčne vrednosti. To je zelo dober podatek," je bil zadovoljen minister. Podatki za marec so sicer zadnji, ki jih bosta komisija in ECB še lahko upoštevali v pripravi konvergenčnih poročil o pripravljenosti Slovenije na uvedbo evra, objava katerih je napovedana v obdobju od 15. do 19. maja.
