Barroso: Poiskati je treba rešitev za ustavo

Strasbourg - Evropska komisija in avstrijsko predsedstvo Evropske unije poslancem Evropskega parlamenta predstavljata priprave na dvodnevni vrh EU, ki se bo v četrtek začel v Bruslju. Voditelji povezave bodo na vrhu pregledali polletno delo avstrijskega predsedstva EU, ki ga je med drugim močno zaznamovala razprava o zagotavljanju oskrbe z energetskimi viri ter dokončen sprejem prihodnje finančne perspektive EU za obdobje 2007-2013.

Kako naprej?

Z junijskim vrhom se bo izteklo tudi obdobje premisleka, za katerega se je EU pred letom dni odločila po lanski dvojni zavrnitvi ustavne pogodbe EU v Franciji in na Nizozemskem. Ker izhoda iz krize, ki jo je povzročila zavrnitev ustave, še ni na vidiku, se bodo voditelji EU na vrhu po napovedih najverjetneje odločili za podaljšanje obdobja premisleka.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je priznal, da nadaljnje širitve EU brez rešitve ustavne krize ne bodo mogoče. Da bi EU po Bolgariji in Romuniji v svoje vrste sprejela še kakšno državo, ne da bi prej rešila vprašanje ustave, si je "zelo težko predstavljati", je izjavil Barroso in menil, da bi širitev morala postati eden izmed glavnih razlogov za iskanje rešitev za ustavo. "Eden od glavnih razlogov za rešitev ustavne krize je pravzaprav nadaljevanje širitve. Nobenega smisla nima, da bi EU v razširjeni sestavi delovala na pogodbi iz Nice. Pogodba iz Nice ni dovolj – napačno je razmišljati, da EU z 28 ali 30 državami lahko deluje na njeni podlagi. Razširjena Evropa potrebuje ustavo in njene rešitve," je poudaril Barroso.

Ustava ni pogoj, je pa podlaga

EU formalno rešitve krize, v katero jo je pahnila dvojna zavrnitev ustave na lanskih referendumih v Franciji in na Nizozemskem, nikdar ni izrecno postavila kot pogoj za nadaljevanje širitve. Je pa ustava tisti dokument, ki vsebuje institucionalne podlage za delovanje razširjene povezave, kajti pogodba EU iz Nice določa podlage za delovanje unije z največ 27 članicami.

Takšno število bo doseženo že kmalu: Bolgarija in Romunija bosta v EU vstopili najkasneje leta 2008, morda pa že leta 2007. Na vrata povezave medtem trka več kandidatk: Turčija ter balkanske države, med njimi na prvem mestu Hrvaška. Kako bo EU reševala ustavno krizo, bodo sicer v četrtek in petek v Bruslju razpravljali voditelji povezave.

Tudi o strategiji za trajnostni razvoj

Na vrhu EU bo sicer beseda tekla še o absorbcijski sposobnosti povezave in nadaljnji širitvi ter o možnostih za izboljšanje preglednosti in odprtosti delovanja EU, natančneje o možnostih odprtja zasedanj Sveta EU za javnost.

Med temami vrha naj bi bila tudi strategija EU za trajnostni razvoj ter predvidena širitev evroobmočja. Kot sodelujoči v razpravi bo predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell voditelje EU opozoril na problem sedeža parlamenta, o katerem odločanje je določeno z evropskimi pogodbami in je torej v rokah Sveta EU.