Barroso poziva h kompromisu

Bruselj/Berlin/Pariz - Le nekaj dni pred vrhom Evropske unije v Bruslju, kjer bodo voditelji povezave po neuspehu junija skušali doseči dogovor o novi finančni perspektivi za obdobje 2007-2013, je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso članice pozval k pravičnemu dogovoru. "Za to morajo vsi vložiti še zadnje napore," je za nemški časnik Bild am Sonntag dejal Barroso.

Barroso stavi na Merklovo

Medtem pa so nekateri evropski predstavniki od Londona vnovič terjali izboljšanje kompromisnega predloga, kar pričakuje tudi Evropski parlament. Dodatne napore Barroso pričakuje zlasti od britanskega predsedstva unije, ki "mora pripraviti nov predlog. Dogovor je nujen, saj bi bili v nasprotnem primeru na slabšem vsi - toda hkrati dogovor ni nujen za vsako ceno: potrebujemo tako ambiciozno kot tudi pravično rešitev ".

Prvega, ki ga je Velika Britanija predstavila v ponedeljek, z njim pa je porabo glede na junijski luksemburški predlog še dodatno oklestila predvsem na račun novih članic, je Barroso kritiziral kot predlog za "mini Evropo". Precej upov pa prvi mož komisije polaga v nemško kanclerko Angelo Merkel. "Evropa je napredovala vedno, kadar je Nemčija prevzela osrednjo vlogo," je spomnil Barroso.

Tudi ostali pričakujejo boljši predlog

Precej izboljšan predlog od Londona terja tudi Francija, ki po besedah ministrice za evropske zadeve Catherine Colonna od ta čas predsedujoče države pričakuje predvsem "večji prispevek za financiranje širitve". Colonnajeva je za francoski časnik Le Figaro tudi dejala, da je dogovor na decembrskem vrhu ne le zaželjen, temveč tudi mogoč, a le če bo "britansko predsedstvo uvidelo, da mora precej spremeniti svoj prvi predlog in sicer v smeri, ki so jo predlagale ostale članice". Prav tako ima Francija težave s predlogom, po katerem naj bi še v času naslednje perspektive prišlo do korenitih sprememb strukture finančnega okvira. "Vsaka revizija lahko zadeva le obdobje po letu 2013," je bila jasna ministrica.

Junijska pogajanja so propadla predvsem zaradi vztrajanja Britancev pri svojem proračunskem popustu ali rabatu, ki se mu je bil London pripravljen odpovedati le ob hkratni reformi skupne kmetijske politike (CAP) - toda kmetijska poraba je bila do leta 2013 "zacementirana" že leta 2002. Največja nasprotnica sprememb na področju kmetijske porabe je prav Francija kot največja prejemnica kmetijskih subvencij.

Švedski premier Goeran Persson se je za nemški tednik Focus obregnil predvsem ob britanski rabat - tega je sicer Velika Britanija v skladu z zadnjim predlogom pripravljena nekoliko znižati. "Razumem, da premier Tony Blair vztraja pri popustu pri britanskem prispevku. Toda, oprostite, ta je pač previsok," je bil jedrnat Persson.

Luksemburški premier opozoril na sprejemanje ustave

Med optimisti pa je luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki mu junija ni uspelo zagotoviti kompromisa o finančni perspektivi, največjo zamero pa je kuhal prav do Londona. "Menim, da je dogovor moč doseči še ta teden," je dejal za časnik Handelsblatt. Toda za to bo potrebno precejšnje popuščanje Londona, je posvaril Juncker, ki se prav tako zavzema za zmanjšanje britanskega rabata.

Kot je še prepričan Juncker, je decembrski dogovor nujen, "sicer se bo ustvaril vtis, da Evropa tone v še globljo krizo. Težave pri sprejemanju perspektive so namreč le simptom krize, ki se je začela že z dvojnim 'ne' evropski ustavi v Franciji in na Nizozemskem," opozarja Juncker, ki tudi poziva k čimprejšnjemu dogovoru o tem, kaj narediti z evropsko ustavo. Kot je dodal, utegne EU v primeru, da ustave ne bo kmalu potrdila, za dlje časa zapluti v vode zgolj prostotrgovinskega območja.