Beograd – Ker Beograd ni pravočasno izročil Haagu nekdanjega vojaškega poveljnika Republike srbske generala Ratka Mladića, je glavna haaška tožilka Carla Del Ponte med nedavnim nastopom v varnostnem svetu OZN sprožila tudi vprašanje odgovornosti za nekdanjega političnega vodjo Republike srbske Radovana Karadžića , je prepričan predsednik nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić.
Ozadje, o katerem govori Ljajić, je skrito v preiskavi haaškega tožilstva o porabi 230 milijonov nemških mark, ki jih je Republika srbska dobila 22. avgusta 1997 z vdorom v monetarni sistem ZR Jugoslavije. Tiskovni predstavnik haaškega tožilstva Anton Nikoforov domneva, da so ta denar porabili za skrivanje Karadžića pred roko mednarodne pravice. Tedanja vlada Republike srbske je padla prav zaradi posnemanja Slobodana Miloševića, ki je pred razpadom SFRJ preusmeril poldrugo milijardo ameriških dolarjev iz skupne državne blagajne v srbsko. Nikoforov je za beograjski dnevnik Blic izjavil, da resnici ne bo mogoče priti do dna brez pomoči finančnih strokovnjakov iz Banjaluke in Beograda.
Republika srbska je namreč že leta 1998 ustanovila preiskovalno komisijo, ki pa se je trudila predvsem zabrisati sledi te kraje denarja na državni ravni. Nekaj podobnega je poskušal bivši guverner NBJ in sedanji srbski finančni minister Mlađan Dinkić, ko je na začetku leta 2001 začel neuspešni lov za izginulim denarjem Miloševićevega režima. V igri je bilo kar nekaj milijard dolarjev, a nobena sled – tudi v zvezi s spornim denarjem za financiranje zaščite Karadžića in drugih haaških obtožencev – ni pripeljala do zaželenega cilja.
Morda bo tako tudi zdaj, a če hočeta Beograd in Banjaluka res dokazati pripravljenost na sodelovanje s haaškim sodiščem, potem je še nekaj upanja, da bo izjemno pomembno ozadje skrivanja haaških obtožencev kdaj raziskano in pojasnjeno. Že doslej znani podatki so zaušnica nacionalistom na obeh bregovih Drine, ki si želijo nadomestiti izgubo Črne gore s povezovanjem Republike srbske in Srbije.