Tiskane izdaje
Berezovski je lastnika nogometnega klube Chelsea obtoževal izsiljevanja in ustrahovanja, zaradi česar je bil delnice naftnega podjetja Sibneft menda prisiljen prodati za »skromnih 930 milijonov evrov, kar je bilo precej manj od njihove dejanske vrednosti«. Zaradi izdaje zaupanja in kršitve pogodbe je oligarh tako zahteval več kot 3,6 milijarde evrov odškodnine.
Sodnica Elizabeth Gloster ni odločila v njegovo prid. Kot je dejala v obrazložitvi sodbe, se je po zaključku večmesečnega sojenja − to se je začelo oktobra lani, končalo pa januarja − morala odločiti ali bo verjela Berezovskemu ali Abramoviču. Ker je primer v veliki meri temeljil na pričanju Berezovskega, bi moralo sodišče močno zaupati v kakovost njegovih dokazov, kar pa se ni zgodilo, je pojasnila. Sodnica je namreč Berezovskega opisala kot »neimpresivno in nezanesljivo pričo«. Kot je pojasnila, se je med sojenjem odgovorom na vprašanja večkrat poskušal izogniti z dolgimi nepomembnimi govori in s pretvarjanjem, da je pozabil dejstva.
Kot smo na Delu že pisali, je bil Berezovski nesporni kralj ruske tranzicije, med katero se je kot lastnik avtomobilskega monopola Logovaz dokopal do bajnega bogastva in političnega vpliva. Njegovo kraljestvo se je začelo krhati, ko se je na oblast povzpel Vladimir Putin. Leta 2000 se je zaradi spora z njim zatekel v Veliko Britanijo, svoje deleže v številnih ruskih podjetjih pa je menda v strahu pred odvzemom začel prodajati pod ceno. Samo Abramovič je z nakupom njegovega deleža v Sibneftu domnevno prihranil več milijard evrov.
