Tiskane izdaje
Berlin - »Bojujemo se za povezanost evrskega območja, a proti združevanju dolgov, saj to ne prinaša zaupanja.« S temi besedami je visoki nemški uradnik že zavrnil načrt rešitve evrske krize, kot ga je predstavil predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy.
Michael Georg Link, ki je v Luksemburgu komentiral najnovejši predlog bančne unije in večjega nadzora nad bankami in proračuni, seveda ni kanclerka Angela Merkel, je pa državni sekretar na zunanjem ministrstvu, kar tudi ni kar tako. Rompuyev načrt, ki so ga pomagali izdelati tudi predsednik evropske komisije José Manuel Barroso, predsednik evropske centralne banke Mario Draghi in voditelj evrske skupine Jean-Claude Juncker, je zanj »spisek želja«, združevanje dolgov pa bi evrsko območje podalo na krivo pot. Link se boji, da v vseh evropskih prestolnicah ne razumejo nujnosti položaja, v katerem se nahajamo.
V evropskih in svetovnih prestolnicah natančno te očitke vračajo Nemčiji. Samo nekaj dni pred vrhom Evropske unije, ki bo za mnoge opazovalce pomemben mejnik evrske krize, je k hitri akciji pritiskala tudi ameriška demokratska administracija. Evropskim politikom je sicer jasna nujnost položaja, manjkajo pa še številni detajli za pot iz krize, je komentirala državna sekretarka na ameriškem finančnem ministrstvu Lael Brainard, nujni pozivi k akciji pa prihajajo tudi iz ameriške finančne industrije.
Ameriško-nemški besedni dvoboj
Eden od vrhovnih direktorjev ustanove Goldman Sachs Jim O'Neill je po poročilu časopisa Die Welt izjavil, da rešitev krize sploh ni gospodarsko vprašanje, saj Evropa gospodarsko stoji bolje od ZDA in Japonske, ampak politično. Če bi se Angela Merkel in njeni dogovorili s preostankom Evrope, bi bila kriza v enem samem koncu tedna rešena.
»Gospod Obama bi moral predvsem skrbeti za ameriški primanjkljaj, ta je namreč višji od tistega v evrskem območju,« je bil na televizijski postaji ZDF oster nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. »Če bi razdajali denar z mojega bančnega računa, tudi vi ne bi bili varčni.« Po Schäublejevem prepričanju tudi ni pomembno, koliko denarja naj bi namenili evrskemu območju, saj to ni vzrok evrske krize. Za zgled, kako se bojevati s sistemskimi težavami, je navedel Irsko in Portugalsko. Tudi nemški finančni minister verjame, da je mogoče prave reforme uresničiti zelo hitro, celo že v četrtek in petek na bruseljskem vrhu EU, a za Nemce odločilni korak zagotovo ni preplavljanje finančnih trgov z veliko denarja, ampak podobne reforme v vsaki od zadolženih držav, kakršne so pod kanclerjem Gerhardom Schröderjem uresničili tudi sami.
Tudi nemška industrija ploska takšnemu stališču svoje vlade. Kot poroča dnevnik Handelsblatt, je predsednik zveze nemške industrije (BDI) Hans-Peter Keitel članom poslal oceno, »da je dolgoročna ohranitev denarne unije v temeljnem interesu vsakega od nas«, zato podpira strategijo kanclerke Angele Merkel, da od evropskih držav zahteva konsolidacijo proračunov ter najpomembnejše strukturne reforme. »Vsako nazadovanje pri evropskih integracijah bi prineslo neznanska tveganja za gospodarsko in politično stabilnost.« Evrsko območje po njegovem prepričanju nemškim podjetjem in družinam prinaša »znatne prednosti«, med njimi naraščajoči izvoz ter povečano konkurenčnost, pa tudi sicer je lahko le EU s skoraj polovico milijarde prebivalcev globalni dejavnik, Nemčija sama to ne more biti.
Grožnja z referendumom
S predlogom Hermana Van Rompuya pa se fronta proti takšnemu stališču oži in ni jasno, kako jo bo Angela Merkel lahko razbila - če jo sploh bo. Bo kanclerka pristala na tiste dele najnovejšega predloga, ki ustrezajo tudi nemškemu pogledu na reševanje skupne evropske valute, na primer na večji nadzor nad proračuni posameznih držav in tudi nad bankami? In bo lahko tiste, ki se Nemčiji zdijo nevarni, še naprej potiskala nekam v prihodnost? Številni evrski partnerji hočejo ravno obratno časovno razporeditev in mnogi Nemci so vse bolj živčni. »Schäuble še vedno verjame, da lahko nadzoruje južne Evropejce, Nemčija mora končno zapustiti tako evro kot Evropsko unijo!« je na spletni strani enega od vodilnih nemških časopisov komentiral eden od bralcev. In drugi: »Ah, kako rade bi rdeče in zelene izdajalske stranke skupaj z Obamo in Hollandom Nemčijo uničile za vse večne čase!«
Videti je, da se zdaj poskušajo zavarovati tudi nemški politiki. Finančni minister Wolfgang Schäuble v časopisnem intervjuju konec tedna ni več izključil referenduma o novi evropski zakonodaji, če bo ta še več nacionalnih pristojnosti prenesla na Bruselj, takšnemu mnenju se zdaj pridružuje tudi bavarski ministrski predsednik in voditelj CSU Horst Seehofer. Po njegovih besedah je bila morda Evropa elit v preteklosti res pomembna, če ne, morda sploh ne bi bilo evropske integracije, »zdaj pa moramo poskrbeti, da pri odločanju sodeluje tudi ljudstvo.«
