Bruselj - Predsedujoči Evropski uniji, britanski premier Tony Blair je pred Evropskim parlamentom v Bruslju branil dogovor vrha povezave o novi finančni perspektivi za obdobje 2007-2013 ter dejal, da je bil najboljši možen v realnih okoliščinah. "Vem, da bi si parlament želel višji proračun, toda v danih okoliščinah je naš dogovor najboljši možen," je poslancem dejal Blair. Tako lahko nova perspektiva zagotovi uspešno širitev, saj sredstva za deset novih članic EU povečuje s 24 milijard evrov na 170 milijard, vzpostavlja pravično porazdelitev prispevkov in v primerjavi z junijskim predlogom za lizbonske cilje namenja za 7,5 odstotka denarja več.
"Za raziskave bo do leta 2013 šlo kar 75 odstotkov denarja več kot zdaj," je ponazoril Blair. Poleg tega pa so se z dogovorom voditelji EU zavezali tudi k temeljiti prenovi proračuna, kajti povezava "potrebuje resnično reformiran proračun", je nadaljeval britanski premier. "Če bi bil proračun reformiran že zdaj, bi bil takoj za višjo porabo," je celo pristavil. Če bomo torej izkoristili priložnost, lahko za vedno končamo razpravo o skupni kmetijski politiki in britanskem rabatu, ter dobimo moderen proračun za soočanje s prihodnjimi izzivi, je bil jasen Blair.
Evropski parlament je bil do dogovora kljub temu kritičen, vendar pa so vse tri največje politične skupine izrazile pripravljenost za pogajanja, ki bi pripeljala do poslanskega soglasja. Evropski parlament je bil sicer že pred vrhom močno kritičen do britanske pogajalske taktike, prav tako pa je nasprotoval prevelikemu znižanju večletne skupne porabe ter je članicam celo zagrozil z vetom. Današnja predstavitev pa je le prvi korak v smeri do dokončne potrditve nove perspektive v parlamentu, za kar bodo po ocenah potrebni kakšni trije meseci.
Omeniti velja še, da bo Blair današnjo predstavitev najverjetneje izkoristil tudi za oris drugih rezultatov vrha, med katerimi je podelitev statusa kandidatke za EU Makedoniji, najverjetneje pa bo spregovoril tudi o drugih dosežkih polletnega britanskega vodenja povezave. V tem obdobju je EU med drugim začela pristopna pogajanja s Turčijo in Hrvaško, dosegla pa je tudi dogovor o sporni novi zakonodaji o kemikalijah.
Nova perspektiva EU v izplačilih težka 0,99 odstotka BND
Nova finančna perspektiva Evropske unije za obdobje 2007-2013, kot jo je konec minulega tedna dorekel vrh povezave, v dejanskih izplačilih prihodnjo skupno porabo omejuje na le 0,99 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) ali 819,38 milijarde evrov za celotno obdobje, razkrivajo danes na Evropski komisiji objavljeni podatki. V tradicionalno višjih zavezah bo sicer poraba znašala 862,363 milijarde evrov ali 1,045 odstotka BND.
Največji kos 862,363-milijardne pogače bo skladno s podatki komisije odpadel na kohezijska sredstva, in sicer bo to 307,6 milijarde evrov. Od tega bo za nove države članice šla dobra polovica ali 158 milijard evrov, so pojasnili na komisiji. Pod krovno postavko vzdržne rasti bo v proračunu zagotovljenih 380 milijard, ob koheziji še sredstva za spodbujanje konkurenčnosti, ki naj bi bila v sedmih letih težka 72 milijard evrov, nadalje kažejo podatki.
Naslednja velika postavka v proračunu so sredstva za ohranjanje in upravljanje z naravnimi viri, ki skupaj znašajo 371,2 milijarde evrov. Od tega bo 293,1 milijarde evrov odpadlo na skupno kmetijsko politiko, kot je bilo dogovorjeno že leta 2002, preostanek, 78 milijard evrov, pa bo šel za razvoj podeželja. Za novinke bo v ta namen šlo 33 milijard evrov, so pojasnili danes na komisiji.
Nadalje bo v novem večletnem proračunu skupaj 10,3 milijarde evrov namenjenih področju svobode, varnosti in pravice, 50 milijard bo šlo za postavko EU kot globalnega akterja v svetu in 50,3 milijarde evrov za administrativne stroške, razkrivajo bolj skopi komisiji izračuni. Ti podatkov za posamezne članice in njihov neto položaj ne prinašajo: čeprav jih je naredila, jih komisija po lastnih navedbah ne želi razkriti.
Zanimivi so še podatki za britanski proračunski popust ali rabat: ta bi se s 4,7 milijarde evrov letno v obdobju pred širitvijo EU povzpel na sedem milijard evrov, če sprememb v sistemu njegovega izračunavanja ne bi bilo. Ker pa se je London na vrhu odrekel 10,5 milijarde evrov rabata, bo ta v povprečju letno znašal 5,5 milijarde evrov, so pojasnili danes na komisiji. Zaradi novega sistema bodo številke nihale: sprva bo rabat še naraščal, nato pa padal.
Komisija je sicer sprejeti dogovor primerjala tudi s predhodnimi predlogi perspektive. Po njenem lastnem skoraj dve leti starem predlogu bi poraba v zavezah znašala 1,21 odstotka BND ali 994,3 milijarde evrov, po predlogu Evropskega parlamenta 1,18 odstotka BND ali 974,8 milijarde evrov, po junijskem predlogu takratnega luksemburškega predsedstva pa 871,5 milijarde evrov ali 1,06 odstotka BND.
Sledeč tem podatkom je sprejeti dogovor v celoti za 13,3 odstotka nižji od komisijinega. Daleč največji so bili rezi v postavko vzdržne rasti: za konkurenčnost kar v višini 40,7 odstotka, za kohezijo pa za 8,5 odstotka. Skrčena so tudi sredstva za skupno kmetijsko politiko in razvoj podeželja: za cel paket za 7,3 odstotka, samo za prvo postavko pa za 2,6 odstotka. Za pravosodje in notranje zadeve bo nadalje 30 odstotkov denarja manj, za zunanjepolitične aktivnosti 20 odstotkov, za administracijo pa 12,8 odstotka manj sredstev.
Te številke sicer, so opozorili danes na komisiji, niso dokončne. Članice, natančneje Svet EU, morajo namreč za izvajanje dogovorjene perspektive dobiti soglasje Evropskega parlamenta, za kar morajo s parlamentom in Evropsko komisijo skleniti t. i. medinstitucionalni dogovor. Pogajanja o njem bodo potekala v prihodnjih mesecih in ne bodo lahka, saj parlament ni zadovoljen z višino in strukturo prihodnjega proračuna. Teoretično lahko parlament perspektivo tudi zavrne, a bolj verjetno je, da bodo v njej le izpogajane določene spremembe.
In v izogib nejasnostim: nova perspektiva je sprejeta za 27 držav, to je 25 sedanjih članic in dve prihodnji, Romunijo in Bolgarijo, ki bosta v EU vstopili najkasneje leta 2008, če bosta izpolnili pogoje, pa že leto prej. Če bi se EU v obdobju do leta 2013 odločila za sprejem še kakšne nove države, bi se morala o finančnih pogojih njenega vstopa posebej dogovoriti. Sredstev za nadaljnje širjenje članstva namreč v perspektivi ni, je pa v njej zagotovljen denar za predpristopno pomoč kandidatkam.