Breivik prišteven, kriv, obsojen

Norveški skrajni desničar Anders Behring Breivik bo v ječi preživel vsaj 21 let. Sodišče v Oslu je danes ugotovilo, da je bil v času lanskega morilskega pohoda po norveški prestolnici in otoku Utøya, ki je zahteval 77 življenj, prišteven.

Breivik bo po vsej verjetnosti za zapahi preživel vse življenje, saj lahko sodišče sicer najvišjo, a vseeno razmeroma blago kazen, podaljšuje dokler meni, da obsojenec še vedno ogroža družbo. Skrajni desničar, ki je takoj priznal odgovornost za dvojni napad, ne pa tudi krivde, si je takšno sodbo želel. Kot je dejal, je hotel s »krutim, a nujnim« dejanjem Norveško obvarovati pred muslimansko invazijo, če bi ga spoznali za psihotičnega oziroma paranoično shizofrenega (takšno diagnozo so mu postavili v enem od izvedenskih mnenj), pa da bi ga »ponižali«. Glede na njegove prejšnje napovedi se Breivik na odločitev sodišča ne bo pritožil. Njegov odvetnik Geir Lippestad danes tega ni hotel potrditi, za pritožbo pa ima še 14 dni časa.

Svojci večinoma mladoletnih žrtev podmladka norveške laburistične stranke so odločitev sodišča sprejeli z odobravanjem in olajšanjem, 33-letni Breivik pa s posmehljivim nasmehom. Navzoče v sodišču je pred izrekom sodbe, tako kot že večkrat pred tem, pozdravil z iztegnjeno desnico. Po lastnih napovedih bo v zaporu pisal, med drugim tudi avtobiografijo.

Dan, ki je zarezal v norveško dušo

Odzivi javnosti na soglasno odločitev sodnega sveta v najodmevnejšem procesu na Norveškem po sojenju nacističnim kolaborantom po drugi svetovni vojni so bili pozitivni in umirjeni. S podobno demokratično zrelostjo in brez skrajnih čustvenih reakcij so se Norvežani odzvali tudi na sam zločin, ki se je zgodil 22. julija lani. V jutranjih urah tega dne je v vladni četrti Osla razneslo 950-kilogramsko doma izdelano bombo. Eksplozija je ubila osem ljudi, opustošila vladno palačo, državo pa pahnila v strah in zmedo. Breivik je, oblečen v policista, zapustil Oslo in se odpeljal na približno 40 kilometrov oddaljen otok Utøya, kjer je s pištolo in polavtomatsko puško hladnokrvno umoril 69 članov podmladka laburistične stranke; kar 34 žrtev je bilo starih 17 let ali manj. Veliko otrok je pobil s strelom iz neposredne bližine, nekateri so si poskušali rešiti življenje s skokom v vodo in plavanjem do nasprotne obale. Eden od domačinov nam je lani pripovedoval, da sprva niso mogli verjeti, kaj se dogaja, nato pa so vendarle premagali strah pred streli in s čolni začeli reševati otroke. Reševalci so še več dni iskali trupla okrog otoka.

Breivik se je predal okrog poldneva, ko ga je policija obkolila na prizorišču tragedije. Na zaslišanju je povedal, da si je najprej hotel soditi sam, a si je premislil, ker je želel svetu pojasniti, kaj ga je vodilo v nasilno dejanje. Tik preden se je odpravil na morilski pohod, je na približno tisoč spletnih naslovov poslal več kot 1500 strani dolg manifest. Med deset tednov trajajočim sojenjem se je obnašal skrajno hladno, zadržano in cinično do žrtev. Tudi zaradi njegovih reakcij so sodniki preverjali, če je prišteven in potemtakem odgovoren za svoja dejanja.

Fanatični sovražnik multikulturalizma

Večina Norvežanov Breivikov pokol razume kot politični zločin. Storilec, ki po lastnih besedah pripada skupini Vitezov templarjev, je fanatični sovražnik multikulturalizma, še posebej muslimanskih priseljencev, z zločinom pa je hotel sprožiti vseevropski pogrom nad priseljenci iz tretjih držav. Akcijo je pripravljal več let, pri tem pa se je povezal z različnimi skrajno desničarskimi skupinami po Evropi. Poleg 77 smrtnih žrtev je ob njegovi krvavi sledi obležalo še 242 ranjenih. Veliko preživelih se sooča s hudimi čustvenimi težavami, nekaj mlajših še vedno ne hodi v šolo.

O njegovi krivdi ne dvomi nihče, čeprav je sam ni nikoli priznal, ob neki priložnosti pa je celo predlagal, naj mu v primeru obsodbe izrečejo smrtno kazen, češ da bi bila ta pravična zanj. V ospredju sojenja je bila zato večino časa dilema o njegovem duševnem zdravju. Breivik bo kazen služil v isti celici zapora Ila, v kateri je bil zaprt doslej.