Bush: "Za vsako žrtvijo v Iraku mi poka srce"

Ameriški predsednik Bush je znova zavrnil pozive, naj določi časd ameriškega umika iz Iraka. Nasilje v Iraku pa ne pojenja.

Objavljeno
12. avgust 2005 19.15
Bush (še) ne razmišlja o umiku vojske iz Iraka
Crawford/Bagdad - Neznanci so v Bagdadu ubili brata sunitske iraške ministrice za ženske zadeve Ašar Abdul Karim, je objavila iraška televizijska postaja Al Irakia. Sahir Abdul Karim je delal kot poveljnik varnostnih sil na sestrinem ministrstvu, našli pa so ga mrtvega v njegovem avtomobilu.

Trije iraški civilisti in en vojak so umrli v navzkrižnem ognju med oboroženimi moškimi in iraško-ameriško vojaško patruljo v mestu Samara severno od Bagdada. V eksploziji ročne bombe je bil na severu Bagdada ubit še en civilist.

V iraški prestolnici so oboroženi neznanci ubili voznika, zaposlenega pri televizijski mreži Al Hura, in zatem pobegnili. Kurdskega tolmača, ki je delal za ameriško vojsko, pa so s streli ubili v vozilu 250 kilometrov severno od Bagdada, je sporočila lokalna policija.

Iz Iraka so poročali še o rešitvi talcev Hišama Salema iz Sirije, Mustafe Abdula Rasula Huseina iz Libanona, Ate Ibrahima s sirskim in libanonskim državljanstvom in iraškega Kurda Hadžija Alavija, ki so bili zaprti v stanovanju na severu Bagdada. Ni znano, ali so talce zadrževali iz političnih razlogov ali za odkupnino. Po besedah poveljnika vojaške policije so policisti ranili enega od ugrabiteljev, medtem ko so ostali trije pobegnili.

Dva vojaka ameriške vojske pa sta bila ranjena v nesreči helikopterja. Helikopter znamke apache je strmoglavil v reko v vasi blizu Kirkuka, verjetno zaradi tehnične napake. Iz Iraka pa že poročajo o novi smrtni žrtvi med ameriškimi vojaki. V bližini Tikrita je bil v eksploziji doma izdelane bombe ubit ameriški vojak, je sporočila ameriška vojska.

Suniti zavrnili pozive k federalni ureditvi Iraka

Sunitski voditelji so zavrnili šiitske pozive k federativni ureditvi Iraka, v katerih bi imeli šiiti avtonomno regijo na osrednjem in južnem delu države. Sunitski vodje so mnenja, da bi tovrstna ureditev povzročila verske in etnične delitve v državi. Po besedah sunitskega člana odbora za pripravo nove iraške ustave Kamala Hamduna zavračajo zamisel o takšni avtonomni regiji. "Cilj federalizma je razdeliti Irak na etnična in sektaška območja. To bomo odločno zavračali tudi v prihodnje," je dejal Hamdun. Suniti naj bi se med drugim bali tudi izgube naftnih dohodkov, odločitev o federativni ureditvi pa bi po njihovem morali preložiti na čas po decembrski izvolitvi novega parlamenta.

Sunitski voditelji so se tako odzvali na četrtkovo zahtevo šiitskega vodje Abdela Aziza al Hakima po federalnih določbah v ustavi. V govoru navdušeni množici v svetem šiitskem mestu Nadžaf je al Hakim pozval k ustanovitvi federativne šiitske države, češ da je potrebno po desetletjih diktature Sadama Huseina "vzdrževati politično ravnotežje v državi".

Do izjav prihaja v času, ko potekajo še zadnje razprave pred zaključkom pisanja nove iraške ustave. V skladu z začasno ustavo morajo novo ustavo do 15. avgusta predložiti parlamentu. Če jo bo parlament nato sprejel, bo sredi oktobra potekal še referendum, na katerem bo moralo ustavo potrditi še ljudstvo.

Za federativno ureditev se zavzemajo tudi Kurdi. Teroristična skupina Al Kaida je sicer v četrtek na internetu objavila grožnjo vsem, ki so vpleteni v sestavljanje "nezakonite ustave", in razglasila, da bo med oktobrskim referendumom za potrditev ustave napadla volilna središča.

Število napadov na Američane se je podvojilo

Načelnik logistike ameriške vojske v Iraku, general Yves J. Fontaine, je medtem izjavil, da se je v zadnjem letu podvojilo število bombnih napadov na ameriške vojake. Število napadov vzdolž dovoznih poti je naraslo na okoli 30 na teden, pri tem pa napadalci uporabljajo nove tipe močnejšega orožja. Kljub temu pa se je število ameriških žrtev zmanjšalo, ker so na vozila namestili dodatno oklepno zaščito.

Fontaine je še poudaril, da so dodatno oklepno zaščito namestili na več kot 2000 vozil, iz zavarovanih oporišč pa ne pošiljajo nobenega nezaščitenega vozila. Vojska se je namreč lani namenila zaščititi vsa vozila v Iraku, potem ko je bil ameriški kongres ogorčen nad naraščanjem števila ameriških žrtev v eksplozijah na iraških cestah.


Večina napadov naj bi se zgodila v tako imenovanem območju sunitskega trikotnika severno in zahodno od Bagdada. Po Fontainovih besedah naj bi glavno grožnjo predstavljale improvizirane eksplozivne naprave za napade na logistične konvoje iz Kuvajta, Jordanije in Turčije proti območju Bagdada.

Bush o razmerah v Iraku in Izraelu

Ameriški predsednik George Bush je v četrtek na svojem ranču v teksaškem Crawfordu, kjer preživlja počitnice, izjavil, da bo nova iraška ustava pravočasno končana, predstavlja pa "kritičen korak" na poti k ameriškemu umiku iz Iraka. Kot je poudaril, bi s predčasnim umikom izdali Iračane in opogumili vodjo mednarodne teroristične mreže v Iraku Abuja Musaba al Zarkavija. Umik ameriških vojakov bi bil slab znak sovražniku, je poudaril Bush.

Pred Bushevim rančem sicer že od sobote vztraja Cindy Sheehan iz Kalifornije, katere sin je lani umrl v Iraku. Sheehanova želi od Busha osebno dobiti pojasnilo, zakaj je moral njen sin umreti. Ameriški predsednik ji je sicer izrazil sočutje, obenem pa odločno zavrnil pozive, naj določi časovni okvir ameriškega umika iz Iraka. "Žal mi je za vse trpljenje, ki ga preživljajo svojci v Iraku ubitih vojakov. Žalujem za vsakim posebej in ob tem mi poka srce," je povedal Bush ter še enkrat zavrnil, da bi se srečal s Sheenanovo.

Sheehanova ima vso pravico do svojega stališča, je povedal Bush in nadaljeval, da je o njenem stališču dobro premislil. Vendar bi bila po njegovem mnenju napaka za iraško varnost in za to, da bi tam postavili temelje za dolgotrajen mir, če bi se umaknili. "Vse kar zahtevamo, je, da si predsednik Bush med svojimi 5-tedenskimi počitnicami vzame eno uro za nas, žalujoče svojce fantov, ki so jih v Iraku kruto žrtvovali," je dejala Sheenanova. "Bush pravi, da se bori za mir. Nisem še slišala, da bi kdo mir dosegal z ubijanjem," je še dejala uporniška mater.

Umik iz Gaze bo okrepila izraelsko varnost

Bush je sicer v pogovoru za izraelsko televizijo izjavil, da bo umik judovskih naseljencev z območja Gaze okrepil njihovo varnost. "Umik je po mojem mnenju del prizadevanj za oblikovanje varnejšega in mirnejšega Izraela," je dejal v pogovoru, ki so ga posneli na njegovem ranču v Teksasu.

Na vprašanje glede strahov, da bi lahko skrajno palestinsko gibanje Hamas po umiku prevzelo nadzor v Gazi in okrepilo napade na Izrael, pa je Bush dejal, da je Hamas teroristična skupina, da pa bo po njegovem prepričanju umik ohrabril palestinsko demokracijo, "demokracije pa so miroljubne".

Dejal je še, da morajo palestinske varnostne sile razorožiti skrajne skupine. Menil je tudi, da bi morali po umiku še naprej delati na časovnem načrtu za mir na Bližnjem vzhodu, ki predvideva vzpostavitev palestinske države. "Menim, da sta dolgoročno najboljša rešitev za izraelsko varnost dve državi, ki bosta v miru živeli druga ob drugi," je povedal Bush.