Kudrin je dejal, kot poroča STA, da gospodarsko stanje na Cipru ne bi mogli označiti kot krizo in da je "stanje na Cipru normalno".
Po nepotrjenih informacijah naj bi se dogovarjali za petletno posojilo v višini med dvema in 2,5 milijarde evrov s 4,5-odstotno obrestno mero.
Cipru so se po znižanju bonitetne ocene - to so konec julija in avgusta znižale agencije Moody's, Standard & Poor's in Fitch - močno zvišali stroški zadolževanja.
Bonitetne agencije so znižanje ocene utemeljevale z zaskrbljujočim fiskalnim položajem, ki ga je še zaostrila julijska eksplozija v pomorskem vojaškem oporišču v bližini mesta Zigi, in pričakovanjem, da Ciper kratkoročno ne bo mogel poravnati svojih dolžniških obveznosti brez pomoči iz začasnega mehanizma za stabilnost evra.
Ciprski parlament je sicer konec avgusta potrdil več varčevalnih ukrepov, s katerimi želijo oblasti znižati proračunski primanjkljaj in zagotoviti, da državi ne bo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Ciprska vlada želi s paketom varčevalnih ukrepov privarčevati 750 milijonov evrov.
Je pa parlament preložil glasovanje o zvišanju davka na dodano vrednost (DDV). Z zvišanjem DDV s 15 na 17 odstotkov naj bi ustvarili dodatnih 160 milijonov evrov prihodkov. Zvišanju DDV je nasprotovala opozicija, saj da bi prizadel prebivalce z nizkimi prihodki. Parlament se bo znova sestal 15. septembra.
Vlada je tudi napovedala, da bo kmalu predstavila drugi paket varčevalnih ukrepov. Z njim naj bi privarčevali dodatnih 360 milijonov evrov, med drugim na račun krčenja socialnih transferjev in dodatnega zvišanja davkov.