Tiskane izdaje
Podgorica – Če želi Črna gora dobiti datum za začetek pogajanj za vstop v EU, kar naj bi se zgodilo še pred koncem leta, mora med drugim nujno poskrbeti za to, da bo volilni zakon usklajen z ustavo. To je že leta 2008 od te države zahtevala beneška komisija. Od takrat je bilo v parlamentu kar sedem poskusov sprejetja tega dokumenta, a so se vsi končali – neuspešno. Kje je problem?
Ker je treba ta zakon sprejeti z dvetretjinsko večino poslancev, prosrbske opozicijske stranke, brez katerih ni mogoče zagotoviti omenjenega števila glasov, vztrajno zahtevajo (izsiljujejo), da je treba pred tem v izobraževalni sistem uvesti srbski jezik in da mora biti ta jezik enakopraven s črnogorskim, ki je, kot določa ustava, uradni jezik Črne gore. Zahtevajo tudi sprejetje novega zakona o državljanstvu, na podlagi katerega bi dobili volilno pravico tudi srbski državljani, ki so »po rodu iz Črne gore«. To pa v resnici pomeni spodkopavanje veljavne ustave in vrnitev Črne gore v stanje, ki je vladalo pred referendumom o državni samostojnosti, ki je potekal maja 2006.
Popolnoma jasno je, da dobiva opozicija takšna navodila od Srbske pravoslavne cerkve, katere poglavar Irinej je v zadnjem času – tudi med nedavnim obiskom v »srbskih krajih« v Črni gori – večkrat izpodbijal obstoj črnogorskega naroda. Poleg tega je slišati, da pri tem sodelujejo tudi posamezni visoki funkcionarji iz Beograda, ki prosrbske stranke v Črni gori preskrbujejo z velikimi vsotami denarja. Ti bi radi za vsako ceno ustavili vključevanje Črne gore v EU, preden bo to uspelo Srbiji, v spodkopavanju glavnih simbolov identitete Črnogorcev pa vidijo celo možnost ponovnega preverjanja črnogorske državne samostojnosti in vrnitev »začasno pobegle« Črne gore v sestavo Velike Srbije.
Opozicija se ne odziva na tovrstne komentarje črnogorskih funkcionarjev, temveč jim celo očita, da niso pripravljeni na kompromis, čeprav hkrati priznava, da njene zahteve niso v skladu z ustavo in da nimajo nikakršne zveze z besedilom in sprejetjem volilnega zakona. Ker je opozicija vztrajna in brezkompromisna, so številni neodvisni politiki prepričani, da je položaj zelo zapleten in da mora mednarodna skupnost pokazati nekoliko več razumevanja. Čeprav je mednarodna skupnost dobro seznanjena s tem črnogorskim problemom in tudi stalnim »nadzorom« Beograda nad »mlajšim bratom«, so mnogi prepričani, da bi morala vsekakor bolj odločno preprečiti to, da manjšina blokira večino, saj utegne vse to imeti hude posledice za to majhno državo, o kateri so na vseh straneh prepričani, da je pomemben dejavnik miru na Balkanu. V neki nedavni raziskavi se je pokazalo, da več kot 70 odstotkov državljanov Črne gore podpira samostojnost te države (čeprav so jo izglasovali s 55 odstotki glasov), da ima pozitiven odnos do državnih simbolov in da si želi tega, da se Črna gora pridruži EU.
Nemški poziv h kompromisu
Med nedavnim obiskom v Podgorici je nemški zunanji minister Guido Westerwelle obe strani v Črni gori pozval, naj skleneta kompromis. Novi nemški veleposlanik v Podgorici je odločno poudaril, da brez omenjenega zakona Črna gora ne bo dobila datuma za začetek pogajanj. Glede na sedanje stanje se to najbrž ne bo zgodilo, zato se na koncu postavlja vprašanje: ali je volilni zakon v resnici tako pomemben, da velja za nujni pogoj za določitev datuma za začetek pogajanj za vstop Črne gore v EU. Vsekakor je, sicer pa je to tudi eno od pravil EU. Prav zaradi omenjenih (črnogorsko-srbskih) posebnosti nekateri mednarodni pravni strokovnjaki in funkcionarji menijo, da bi morali Črnogorcem »pogledati skozi prste«. Seveda pa bi moralo biti to stališče uradno in bi ga bilo treba čim prej razglasiti tudi v Podgorici. To bi namreč zagotovo dodatno spodbudilo že sicer dobre uspehe, ki so jih v Črni gori dosegli v zadnjih nekaj mesecih, ko so objavili njeno kandidaturo za vstop v EU. Po drugi strani pa je to potrebno tudi zato, da se onemogoči vse bolj perfidna in vztrajna beograjska »vladavina na Balkanu«.
