Podgorica - Črnogorski parlament bo v soboto zvečer ob 20. uri slovesno razglasil neodvisnost Črne gore, so potrdili v uradu predsednika črnogorskega parlamenta. Pred razglasitvijo bo parlament še potrdil izide črnogorskega referenduma o neodvisnosti, ki je potekal 21. maja, po razglasitvi pa bo sprejel še izjavo o samostojnosti Črne gore in deklaracijo o načelih, na katerih bo temeljila Črna gora kot samostojna država.
V izjavi o samostojnosti bo zapisano, da je Črna gora postala neodvisna in suverena država z demokratično izraženo voljo svojih državljanov. Hkrati bodo državne ustanove pozvane k dejavnostim, ki bodo usmerjene v čim prejšnje priznanje Črne gore, njeno ločitev od Srbije, hiter sprejem v mednarodne organizacije in ustanove ter k nacionalni spravi.
Sprva je bila slavnostna razglasitev načrtovana za 13. julij, državni praznik v Črni gori, razlog za morebitno preložitev pa ni znan.
Se bo opozicija udeležila slavnostne seje?
Tri manjše opozicijske stranke - Ljudska stranka, Srbska ljudska stranka in Demokratska srbska stranka - iz bloka za ohranitev državne skupnosti Srbije in Črne gore (SČG) so že napovedale, da se sobotne seje parlamenta ne bodo udeležile. Najmočnejša opozicijska stranka v skupščini, Socialistična ljudska partija Predraga Bulatovića, pa se bo o udeležbi še odločala.
V opoziciji nasprotujejo rezultatom referenduma, na katerem je za neodvisnost glasovalo 55,5 odstotka volivcev, vendar pa je referendumska komisija vse pritožbe zavrnila.
Na slavnostno sejo so med drugim povabljeni črnogorski predsednik Filip Vujanović, črnogorska vlada premiera Mila Đukanovića, diplomati, ki delujejo v SČG, pričakujejo pa tudi več gostov iz tujine. Na slovesnosti ne bo predsednika Evropskega parlamenta Josep Borrell, ki so ga v zadnjih dneh črnogorski mediji napovedovali kot enega najpomembnejših tujih gostov.
Z razglasitvijo neodvisnosti Črne gore v parlamentu bo državna skupnost SČG prenehala obstajati, pogovori o reševanju odprtih vprašanj med Beogradom in Podgorico pa se niso niti začeli. Javnost sicer pričakuje "mehko" ločitev po vzoru Češke in Slovaške.
Solana za konstruktivne odnose
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je po srečanju s srbskim predsednikom Borisom Tadićem v Beogradu pozval k vzpostavitvi "konstruktivnih odnosov" med Srbijo in Črno goro. Pojasnil je, da bo Srbija "država naslednica" sedanje državne skupnosti. "Treba je rešiti številna politična in tehnična vprašanja. Najbolje za vse bo, če boste to storili z dialogom," je dejal.
Tadić je ob tem znova potrdil, da " priznava, kot predsednik Srbije, rezultate referenduma" v Črni gori. "Pričakujem, da bosta vladi obeh držav v prihodnjih dneh uredili dvostranska vprašanja. Srbija upa na najboljše mogoče odnose s Črno goro, saj je to v interesu obeh," je po srečanju s Solano povedal Tadić. Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije je takšno stališče srbskega predsednika pozdravil in mu čestital za "državniško držo, ki je vredna občudovanja".
Obenem je Solana pozval Beograd k polnemu sodelovanju s haaškim sodiščem in obljubil, da je v Evropi mesto tako za Srbijo kot za Črno goro. "Srbija je evropska država, z evropsko perspektivo," je dejal, a hkrati zatrdil, da je aretacija nekdanjega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića "velik problem", ki še vedno predstavlja oviro na poti Srbije v EU. "Prej ko bo to rešeno, bolje bo za vse," je dejal.
Bruselj se je lani s SČG začel pogajati o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju, v okviru katerega je bil sicer gospodarski del za entiteti ločen. V začetku maja pa so bili pogovori prekinjeni, ker Beograd ni aretiral Mladića.