Tiskane izdaje
Hrvaška vlada je pred kakšnima dvema mesecema izničila odločitev vlade Iva Sanaderja, ki je pred sedmimi leti prepovedala zbiranje, protestiranje in demonstriranje na Markovem trgu, kjer se nahajajo prostori hrvaške vlade, sabora, ustavnega sodišča, v bližini so tudi pisarne številnih znanih odvetnikov ... Te dni so delavci zagrebškega mestnega holdinga trg »pripravili« na podlagi sprejete odločitve in postavili kovinske mejne ploščice, ki so od vhoda v vladne prostore oddaljene kakih deset metrov, od ustavnega sodišča pa dvakrat toliko. Pravzaprav so na svojevrsten način zagradili in omejili prostor, na katerem je odslej spet dovoljeno zbiranje.
Vendar dovoljenje spremljajo tudi nekatere omejitve. Tako se bo na protestih smelo zbrati največ 1500 ljudi (vsi drugi bodo lahko, če bodo, seveda, za to imeli dovoljenje, protestirali v »distancirani« enoti, na Trgu bana Jelačića, ki je že tako ali tako postal osrednje zbirališče tistih, ki želijo protestirati ali kar koli proslavljati. Vlada je tudi določila, da smejo protesti pred »posvečenimi« prostori na Markovem trgu potekati le med 8. in 22. uro.
Posameznih dni za proteste, za zdaj, še niso omejili, tako da jih nekateri že napovedujejo tudi ob sobotah in nedeljah, kar pa je povzročilo »dvigovanje obrvi pri odgovornih v vladnih službah«, nam je dejal eden od sogovornikov, sindikalni zaupnik, ki je tudi spomnil na dejstvo, da je prav zdaj vladajoča SDP že leta 2005, le nekaj dni po sprejetju zakona o prepovedi javnega zbiranja, vložila ustavno pritožbo, a kaj, ko nanjo, po njegovih besedah, še zdaj ni nobenega odgovora. Prav zato je aktualna oblast »po levi prehitela ustavno sodišče« in popravila omenjeni zakon.
Prvi, ki so izkoristili pravico do zbiranja, so bili te dni delavci podjetja RIZ - Odašiljači. Kakšnih 150 se jih je zbralo na mirnem protestu in zahtevalo srečanje s komer koli iz vlade zaradi težav v podjetju.
Že zdaj pa je gotovo, da ne bodo edini. Hrvaška je, poleg Madžarske, bržkone v najtežjih ekonomskih razmerah v srednji in vzhodni Evropi, bruto domači proizvod se bo najbrž zmanjšal bolj kot v večini drugih držav, po teh statističnih podatkih pa utegne biti Hrvaška boljša le od Grčije. Število nezadovoljnih je vsak dan večje, Hrvati pa bi končno le lahko »vstali s svojih sedežev in se začeli jeziti tudi na ulici«, kot je zapisal eden od spletnih komentatorjev.
Črnoglede napovedi
Navsezadnje je črnogleda tudi statistika. Agencija za tržne raziskave GfK je te dni objavila rezultate ankete o potrošniškem vzdušju na Hrvaškem, ki so jo opravili prejšnji mesec. »Več kot polovica hrvaških gospodinjstev, 54 odstotkov, ocenjuje, da so letos v slabšem finančnem stanju kot lani, za tretjino pa bo v prihodnjih letih samo še slabše,« je osrednje sporočilo ankete, ki je tudi pokazala, da približno polovica gospodinjstev komaj preživi iz meseca v mesec. Le štirje odstotki gospodinjstev imajo več denarja kot lani, dobrih 40 odstotkov pa ima denarnice podobno prazne kot v letu 2011.
Skoraj vsi anketiranci so prepričani, da se bodo v prihodnjem letu zvišale cene, med njimi četrtina pričakuje občutno višje cene blaga in storitev, dobrih 80 odstotkov pa jih verjame, da se bo brezposelnost na Hrvaškem še zvišala. Podatek, ki ga je te dni objavila Hrvaška narodna banka, da ima več kot 200.000 državljanov blokirane račune zaradi neplačanih položnic, pa je še dodatno skrb vzbujajoč.
Analitiki v takšnih razmerah napovedujejo vročo jesen, število brezposelnih in nezadovoljnih se bo namreč še zvišalo, število protestov (»iskrenih« in »zrežiranih«) na Markovem trgu pa bo precej več kot doslej. Navsezadnje je tudi hrvaški finančni minister Slavko Linić hrvaškim medijem dejal, da so »v državi že izredne razmere, prihodnje leto pa bi utegnilo biti še neprimerno huje«.
