Tiskane izdaje
Beograd - Mineva deset let od dneva, ko je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije vložilo obtožnico proti nekdanjemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću in poveljniku njegove vojske Ratku Mladiću. Najbolj iskana haaška obtoženca sta še vedno na begu, prvi naj bi se skrival v Črni gori, drugi pa v Srbiji.
Obtožena genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti
Sodišče v Haagu je prvo, skupno obtožnico proti Karadžiću in Mladiću vložilo 25. julija 1995 in z njo oba bremenilo genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Štiri mesece pozneje, ko je vojska Republike srbske zavzela Srebrenico, je sodišče proti obema vložilo še eno obtožnico, ki ju prav tako bremeni genocida in zločinov proti človečnosti.
Mladićeva vojska pobila okoli 8000 Muslimanov
Oblastem v BiH je zadnja leta uspelo zbrati več podrobnosti o grozodejstvih po zavzetju Srebrenice, ko je Mladićeva vojska pobila okoli 8000 Muslimanov. Pred dvema tednoma so v spominskem parku Potočari obeležili 10. letnico tega največjega pokola po drugi svetovni vojni v Evropi. Spominske slovesnosti se je udeležilo več kot 50.000 ljudi, med njimi številni tuji državniki, vključno s predsednikom Srbije Borisom Tadićem.
Vojne v BiH pa je bilo konec šele štiri mesece po Srebrenici. 21. novembra 1995 so takratni predsedniki BiH, Hrvaške in Srbije, Alija Izetbegović, Franjo Tuđman in Slobodan Milošević v ameriškem mestecu Dayton parafirali sporazum in tako ob posredovanju mednarodne skupnosti končali triletno vojno v BiH. Miloševiću že tretje leto sodijo v Haagu, Tuđman in Izetbegović pa sta že umrla (prvi leta 1999, drugi pa leta 2003). Haaško tožilstvo je sicer sporočilo, da je tudi proti njima pripravljalo obtožnico za vojne zločine.
Haaško sodišče je sredi oktobra 2002 objavilo ločeno, spremenjeno in dopolnjeno obtožnico proti zdaj že 60-letnemu Karadžiću ter ga obtožilo genocida in sodelovanja v genocidu nad bosanskimi Muslimani in Hrvati v BiH, kot tudi drugih zločinov. Mesec dni pozneje so objavili še spremenjeno in dopolnjeno obtožnico tudi proti tri leta starejšemu Mladiću, v kateri je sodišče povzelo obtožbe proti njemu iz obeh prejšnjih skupnih obtožnic.
Daytonski sporazum, ki ga je omenjena trojka slovesno podpisala 14. decembra 1995 v francoskem mestecu Rambouillet, naj bi sočasno pomenil tudi konec politične oziroma vojaške kariere Karadžića in Mladića. Prvega je nasledila Biljana Plavšić, ki je prav tako končala v Haagu. Po priznanju zločinov proti človečnosti so jo februarja 2003 obsodili na 11 let zapora, kazen pa prestaja na Švedskem. Plavšičeva je po Daytonu odstranila Mladiča s položaja poveljnika vojske Republike srbske in naj bi kmalu zatem odšel v pokoj.
Karadžić v Črni gori, Mladić v Srbiji?
Karadžić je moral odstopiti tudi s položaja vodje Srbske demokratske stranke (SDS), ki je še vedno najbolj vplivna v Republiki srbski. Po razrešitvi mu je bilo prepovedano nastopati v javnosti, vendar je imel še vedno veliko privržencev, tudi v Srbiji. Zadnjič so ga videli julija 1996 v Han Pjesku v vzhodnem delu Republike srbske, kjer je bila njegova vojaška utrdba.
Drugače je bilo z Mladićem, ki se je po upokojitvi nastanil v Beogradu, kjer so te dni tudi uradno potrdili, da je kljub haaški obtožnici in mednarodni tiralici, razpisani proti njemu in Karadžiću, nemoteno in celo pod varstvom vojske ZRJ živel v svoji hiši v elitnem delu srbske prestolnice.
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je sicer več let zatrjevala, da se Mladić skriva v Srbiji, občasno pa tudi v Republiki srbski. Za Karadžića pa je letos nekajkrat ponovila, da se skriva v Republiki srbski in Črni gori, verjetno tudi v Srbiji. Del Pontejeva je večkrat ostro obtožila nekdanje mirovne sile v BiH (SFOR), ker jim skoraj deset let ni uspelo ujeti najbolj iskana haaška obtoženca. Enote SFOR so sicer v Republiki srbski uprizorile številne "atraktivne" operacije iskanja Karadžića, a brez uspeha.
SFOR so prve dni decembra lani zamenjale sile Evropske unije (EUFOR), ki naj bi se prav tako resno lotile lova na Karadžića. Aretacija obeh, Mladića in Karadžića, je postala še zlasti aktualna ob nedavni 10. obletnici pokola v Srebrenici. Beograd vztrajno ponavlja, da ne ve, kje je Mladić, Podgorica pa prav tako odločno zanika, da bi se Karadžić skrival v Črni gori.
Izročitev obeh obtožencev je pogoj za članstvo v EU in Nato
Mednarodna skupnost že dlje časa opozarja Beograd, da je izročitev Mladića sodišču v Haagu glavni pogoj za vključitev državne skupnosti Srbije in Črne gore v evroatlantske povezave. Enako velja tudi za Republiko srbsko, ki naj bi z aretacijo Karadžića dokazala, da je privržena evropskim vrednotam in načelom.
