Tiskane izdaje
Vbod je bil zelo natančen. Dijak je padel in izdihnil na šolskem pragu. Je res mogoče, da vpis na fakulteto tako obremenjuje mlade ljudi, da so prepričani, da nimajo več za kaj živeti, če ne opravijo sprejemnega izpita? In zakaj je visoko izobraževanje na Kitajskem tako pomembno, če ljudje z univerzitetnimi diplomami vse težje dobijo službo in so pripravljeni delati za čedalje nižje plače? Za kitajske srednješolce so maturitetni izpiti hkrati tudi sprejemni izpiti za fakultete. Takoj po »najbolj stresnem tednu v življenju mladega človeka«, kakor pravijo prehodu iz srednjega v visoko izobraževanje, že razmišljajo, kaj bodo storili po tem, ko jim bodo v roke izročili univerzitetno diplomo.
Po letu 2009 visoko izobraženi mladi ljudje težje dobijo službo kakor tisti s srednješolsko izobrazbo, to pa hkrati pomeni, da so se plače za strokovnjake z magisteriji in celo doktorati precej znižale. Razmere je mogoče pojasniti s prevelikim številom diplomantov, in čeprav nihče ni pripravljen priznati, da družba ne potrebuje več toliko izobraženih ljudi, si nova generacija študentov svoje prihodnosti ne predstavlja več tako rožnato, kakor so si jo še pred tremi leti.
Matura, mučenje,
Čeprav je na Kitajskem precej pomembneje pridobiti diplomo dobre fakultete kakor bogate delovne izkušnje, ponaredki ne morejo rešiti vseh težav. Mlade generacije se še vedno pripravljajo na maturitetno mučenje in vsako leto v črni kroniki poročajo o nekaj samomorih otrok, ki niso dovolj uspešno opravili izpita.
Zavedati pa se je treba absurdnih razmer, v katerih se otroci iz družin »starih sto priimkov«, kakor na Kitajskem pravijo navadnim ljudem, obupano bojujejo za vpis na domače fakultete, sinovi, hčere in vnuki najvišjih partijskih voditeljev pa skoraj brez izjeme študirajo na ameriških univerzah. Seznam se začne z vnuki pokojnih partijskih voditeljev Deng Xiaopinga in Zhao Ziyanga, ameriški Harvard pa je obiskovalo (in še vedno obiskuje) tudi veliko »princev« in »princes« iz rodov revolucionarjev. Tam študira hči prihodnjega kitajskega predsednika Xi Jinpinga in sin odstavljenega partijskega vodje Bo Xilaija iz Chongqinga, nihče pa se ne sprašuje, kje so dobili denar za šolnine, in kar je še pomembneje, zakaj kitajski voditelji menijo, da je ameriško izobraževanje boljše od tistega v njihovi državi.
Letos jeseni se bo na tuje fakultete vpisalo rekordno število mladih Kitajcev. Za to se jih je odločilo kar 430.000, saj so prepričani, da imajo s tujo diplomo boljše možnosti za zaposlitev kakor s kitajsko. To namreč počnejo tudi otroci tistih, ki prisegajo na večni socializem, in ti že vedo, kaj je prav in kaj ne ... Živeti na Kitajskem z znanjem in diplomo, »izdelano v ZDA«. Kaj bi si sploh še lahko želel!?
