Drnovšek: "Ponavlja se stara zgodba"

New York - Slovenski predsednik Janez Drnovšek je v svojem govoru na vrhu svetovnih voditeljev ob 60. obletnici ustanovitve ZN v New Yorku poudaril odgovornost udeležencev vrha in predvsem razvitih držav, da odpravijo neravnotežja, ki milijone ljudi po svetu ohranjajo v revščini, ter menil, da brez tega ne bo mogoče zagotoviti niti varnosti. Poleg revščine in vsega kar sodi zraven, je Drnovšek med drugim pozval tudi k učinkovitejšim skupnim ukrepom za varovanje okolja.

Drnovšek je poudaril dolžnost kritičnega soočanja z realnim stanjem človeštva in učinkovitostjo delovanja ZN. Po njegovem besedah izmenjava prijaznih besed ter sprejem neke splošne deklaracije brez bistvenih sprememb nimajo veliko smisla. Ugotovitve strokovnjakov na področju doseganja nekaterih glavnih razvojnih ciljev so zastrašujoče. Revščina v svetu se ne zmanjšuje, temveč se celo povečuje. Več kot milijarda ljudi živi pod pragom absolutne revščine.

Kmetijstvo razvitih uničuje kmetijstvo manj razvitih

Drnovšek je med razlogi za to naštel omejen ali onemogočen dostop držav v razvoju do razvitih trgov, finančnih ustanov in novih tehnologij ali zdravil. "Pritiski kmetijske politike razvitih držav dobesedno uničujejo kmetijstvo držav v razvoju". Predsednik republike je pozval k dogovoru o bolj poštenih trgovinskih odnosih v okviru WTO in navedel podatek organizacije Oxfam, da bi le za en odstotek boljši dostop revnih do trgov bogatih v Afriki, vzhodni in južni Aziji ter Latinski Ameriki dvignil iz revščine 128 milijonov ljudi.

Kritičen je bil tudi do finančnih odnosov in dejal, da države v razvoju plačujejo ogromna sredstva samo za obresti na dolgove. Veliko teh ni bilo nikoli uporabljenih za dobrobit ljudi in se zato uvrščajo v definicijo tako imenovanega nelegitimnega "odioznega dolga". "Kreditodajalci so dobro vedeli, da denar dajejo skorumpiranim režimom in da ne bodo pomagali ljudem v stiski," je povedal in nadaljeval, da je vračanje takih dolgov revne države še bolj obubožalo. Drnovšek je pozdravil nedavni odpis dolga najrevnejšim, vendar menil, da bi morali številnim državam, ki si prizadevajo za dosego tisočletnih ciljev dolgove odpisati brez kakršnihkoli dodatnih pogojev.

Spomnil na več kot 30 let neizpolnjene obljube

Drnovšek je pozdravil tudi dogovor o povečanju pomoči do leta 2010, vendar opozoril, da je bila ta zaveza sprejeta že leta 1970 in še ni bila spoštovana. "V zadnjih letih je bilo podanih več inovativnih predlogov za povečanje razvojnih sredstev, a nobeden izmed njih se ni prebil skozi inercijo finančnih institucij. Povsem jasno pa je, da z obstoječimi finančnimi instrumenti ne moremo pričakovati pozitivnih prebojev."

Med nevarnosti, ki ogrožajo svet, je Drnovšek prištel tudi podnebne spremembe, kjer je soodvisnost in povezanost človeštva morda najbolj očitna. "Med znanstveniki nastaja konsenz, da so katastrofalni dogodki zadnjih let - orkani, poplave in suše, povezani s segrevanjem ozračja," je dejal Drnovšek in opozoril, da moramo skupaj v svetu v okviru ZN najti učinkovitejše rešitve in prispevati k dvigu splošne zavesti ljudi, zlasti politikov.

Za (boljšo) prihodnost smo odgovorni vsi

Posledice sveta brez neravnotežja postajajo vse bolj katastrofalne, globalna neravnotežja so največja v zgodovini človeštva in če ne bo sprememb bi bilo naivno pričakovati, da ne bo vojn, terorizma, korupcije in kriminala. "Še taki varnostni ukrepi, še taka zaščita pred terorizmom in globalnimi grožnjami ne bodo mogli nikomur zagotoviti popolne varnosti, zato je potiskanje glave v pesek izraz neodgovornosti do človeštva danes in prihodnjih generacij".

Odločilno vlogo pri odpravljanju neravnotežij pa mora prevzeti razviti svet ter vse mednarodne organizacije, ki so s svojim vplivom odgovorne za človeštvo in njegov razvoj. "Izjemna je zato danes odgovornost nas vseh, ki se udeležujemo vrhunskega zasedanja ZN. Če želimo prihodnjim rodovom predati bolj pravičen, vzdržen in human svet, moramo biti pripravljeni bistveno spremeniti svoje navade in prepričanja. Zavedati se moramo trpljenja velikega dela človeštva in povečati svojo občutljivost za stiske ljudi, ki skupaj z nami živijo na tem planetu," je sklenil Drnovšek.

Danilo Türk – kandidat za generalnega sekretarja ZN

Drnovšek je ocenil tudi, da v reformni deklaraciji, ki je prestala težavna pogajanja, ni bistvenega napredka, čeprav ni še povsem izgubil upanja, da lahko svet doseže potrebne bistvene spremembe tudi brez velikih katastrof. Na vprašanje o možnosti, da bi Slovenija predlagala svojega kandidata za generalnega sekretarja ZN, ki bo nasledil Kofija Annana, je Drnovšek dejal, da so zadeve zaenkrat odprte, vendar pa ocenil, da bo naslednji generalni sekretar najverjetneje prišel iz Azije. V Sloveniji se je govorilo, da bi lahko v okviru vzhodnoevropske skupine predlagali nekdanjega pomočnika generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Danila Türka, ki je poleti odstopil iz načelnih razlogov, ker ni dobil pričakovanega povišanja v podsekretarja za politične zadeve.

"Če smo povsem odkriti, ima Azija trenutno veliko več možnosti, da dobi svojega kandidata, kot pa vzhodnoevropska skupina in veliko več podpore," je dejal Drnovšek. Tudi prizadevanja vzhodnoevropske skupine naj bi šle v to smer, da tokrat prepustijo mesto Aziji in se morda potegujejo za naslednji mandat. Nekatere države, kot sta Rusija in Francija, so se že opredelile za Azijo. "Tudi sam sem se v sredo sestal s trenutno najbolj resnim kandidatom, podpredsednikom tajske vlade Surakiartom Sathirathaijem in menim, da je soliden kandidat," je dejal Drnovšek.

Se bo svet končno prebudil, ali ga bo morala prebuditi še kakšna katastrofa?

Slovenski predsednik je glede reformnega dokumenta, ki je pomanjkljiv v nekaterih bistvenih poglavjih, kot so človekove pravice in reforme upravljanja ZN, obenem pa napreden glede koncepta odgovornosti sveta za zaščito civilistov tudi za državnimi mejami suverenih držav, dejal, da bi lahko vseboval bistveno več. "Ponavlja se stara zgodba, ko se nekaj mesecev premetavajo besede v deklaraciji in potekajo velike borbe okoli vsega skupaj, na koncu pa se pri usklajevanju vse razvodeni. Običajno se zgodi, da dan po sprejetju deklaracije vsi več ali manj pozabijo nanjo. Bojim se, da se ponavlja stara zgodba," je ocenil Drnovšek.

Slovenski predsednik je dejal, da si ne ustvarja iluzij, da bo do preboja monotonosti in inercije držav članic ZN prišlo čez noč, hkrati pa se boji, da bo potrebna še kakšna naravna in človeška katastrofa, da se bo svet končno zbudil. Še posebej so zaspane vladne in meddržavne ustanove. "Lepo bi bilo, če bi do preboja prišli tudi brez tega. Pritisk sicer prihaja bolj s strani civilne družbe in nevladnih organizacij. Ljudje se sami zavedajo, da je potrebno nekaj spremeniti. Na žalost je bilo doslej vedno tako, da so bile potrebne velike katastrofe in krize, da se je kaj bistvenega spremenilo. Kljub temu upam, da se bo dalo kaj spremeniti tudi brez tega. Potreben bo pritisk s strani državljanov in navsezadnje medijev, ker se politika odziva na medije, kakor tudi javnost," je dejal Drnovšek.

ZDA bi lahko storile več

Na vprašanje o oceni nastopa ameriškega predsednika Georgea Busha, je Drnovšek menil, da je pokazal nekaj ameriških prizadevanj, vendar misli, da lahko ZDA storijo veliko več pri odpravljanju največjih svetovnih problemov. "Od revščine do podnebnih sprememb, kjer se mi zdi, da nekako gledajo stran od tega, kar se dogaja in kar jim govori znanost," je dejal Drnovšek, ki meni, da bi se s premikanjem stvari na bolje izničila tudi baza za teroriste, ki so velikokrat povsem iracionalni, vendar naletijo na določeno mero podpore.

Zaenkrat pa kredibilnosti, da bodo stvari res šle na bolje še ni. "Delajo se lepotni popravki in manjši koraki, da se potolaži vest. Navsezadnje bomo tudi v Sloveniji morali storiti več, saj je tistih 0,1 odstotka BDP za razvojno pomoč bistveno premalo, čeprav je razumljivo, da v prvi fazi našega razvoja to ni bila ena od prioritet. Sedaj so se stvari tako normalizirale, da bi morali tudi na tem področju več narediti. Seveda pa lahko veliko več naredijo skupaj ZDA in EU, predvsem pri kmetijski politiki," je dejal Drnovšek.

ZN so še vedno nujno potrebni

"Bush je dejal, da bodo ZDA črtale subvencije in carine, če bodo to storili tudi drugi, kar je sicer lepo, vendar pa je v ozadju najbrž pričakovanje, da EU tega ne bo sposobna storiti in potem tega ne bo potrebno niti ZDA. Bolje bi bilo, če bi ZDA to kar storile in izvedle pritisk na ostale, kar bi bilo veliko bolj resno in verodostojno. Vendar pa je tudi ta zaveza koristna in bi jo bilo potrebno uporabiti tudi v EU," je povedal Drnovšek.

Na vprašanje o smiselnosti obstoja ZN glede na vse neuspehe pa je Drnovšek odgovoril, da so ZN vsekakor nujno potrebni. Nastali so v času po drugi svetovni vojni, ko so bili ljudje pripravljeni storiti več in odstopiti od svojih posamičnih interesov. Čeprav pa ti kasneje spet začnejo prevladovati in se nuja, da je potrebno nekaj storiti spet razvodeni. "Nisem presenečen na primer, da ni prišlo do dogovora o reformi Varnostnega sveta, čeprav bi bila nujna. VS bi moral bolj odražati večino človeštva, ampak očitno je, da tiste, ki imajo večjo moč spremembe ne zanimajo," je dejal Drnovšek, ki je prepričan, da bi lahko EU svet veliko hitreje potegnila svet naprej, če bi sprejela nekatere potrebne ukrepe glede kmetijske politike in nove finančne perspektive.

Ob zaključku potrditev reforme

Vrhunsko srečanje ob 60. obletnici svetovne organizacije, posvečeno reformi ZN, se bo sicer danes sklenilo. Zadnji dan srečanja naj bi voditelji, ki se pogovarjajo o napredku pri uresničevanju zavez iz Deklaracije tisočletja, potrdili dokument o najkorenitejši reformi ZN doslej. Zaključka vrha se bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, na univerzi Columbia v New Yorku pa se bo udeležil simpozija, kjer bo imel predavanje.

Reformni dokument, ki ga je 59. Generalna skupščina ZN potrdila v torek zvečer, po eni strani vsebuje nekaj konkretnih predlogov, obenem pa je pri vprašanjih, kjer ni bilo mogoče doseči dogovora, besedilo precej splošno. Generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je verjetno najbolj razočaran zaradi nepopolnega uspeha reform, je sicer dejal, da je bil narejen dober uvodni korak.

V središču pozornosti pa so bili tudi iranski jedrski program, redki stiki med Izraelom in arabskimi državami po umiku Izraela iz Gaze in globalni boj proti terorizmu.