ESM je dovolj dobro orožje proti krizi

Berlin – Medtem ko drugi zahtevajo evrske obveznice, bo Nemčija šele danes odločala o proračunskem pakt in stalnem evropskem reševalnem mehanizmu ESM. V Berlinu celo zatrjujejo, da bodo s tem vsi vzvodi za spopad s krizo že na voljo.

Z vseh strani evrskega območja bijejo zvonove in nemško kanclerko Angelo Merkel pozivajo, naj vendarle dovoli vsa sredstva za boj proti krizi, v Berlinu pa hladnokrvno ponavljajo, da bi skupne varščine za dolgove popolnoma zgrešile njeno bistvo. To po njihovem prepričanju leži v prevelikem zadolževanju in premajhni konkurenčnosti, zato bodo dali vse, le bianco menic za nadaljnje nenadzorovano zadolževanje ne, pa naj Merklovo tuji mediji zmerjajo z najnevarnejšo političarko sveta, ali še čim hujšim.

Imamo sveženj ukrepov za rast in obstajajo dogovorjeni instrumenti za reševanje bančnih in dolžniških težav, le uporabiti jih moramo, je včeraj v Berlinu poudarjal visoki uradnik nemške vlade, ki ni želel biti imenovan. »Evropske države so porabile velik politični in finančni kapital za ustvarjanje takšnih instrumentarijev, zdaj pa oklevajo pred njihovo uporabo,« je dodal. Visoki uradnik s tem misli na različne kredite in zavarovanja, ki jih je pod določanimi pogoji mogoče dobiti, in še posebej na evropski mehanizem stabilnosti ESM, ki naj bi začel delovati prvega julija. O tem bo danes odločal tudi nemški parlament, ki bo s krščanskodemokratsko, socialdemokratsko in liberalno dvotretjinsko večino najverjetneje izglasoval stalni reševalni mehanizem. Skrajno levičarska stranka Levica in več drugih se bodo verjetno pritožili na ustavno sodišče, zato bo moral predsednik Joachim Gauck s podpisom še počakati.

Je mogoče, da bodo ustavni sodniki dali prav tistim, ki verjamejo, da celo reševalni skladi nemški državi odvzemajo preveč pristojnosti in denarja? V Berlinu držijo pesti, da se to ne bo zgodilo, že te težave pa dokazujejo, kako težko bi nemško sodstvo dovolilo še veliko večje varščine, povezane z evrskimi obveznicami in podobnimi instrumenti, pa četudi se ti sedanji vladi ne bi zdeli gospodarsko nerazumni in nasprotni prizadevanjem za spodbujanje gospodarske konkurenčnosti v vsaki od zadolženih držav. Računajo, da bo Nemčija v začasnem reševalnem skladu EFSF in stalnem ESM jamčila s štiristo milijardami evrov. Samo za primerjavo: nemška država je v letu 2011 pobrala davkov za »le« 250 milijard evrov.

Berlin verjame, da je takšna žrtev že dovolj velika, toda državam v težavah, ki bi morale v zameno za to pomoč predložiti natančne programe sanacije bank in gospodarstva, takšno razgaljanje pred finančnimi očitno ne diši. Drugi pa so tudi prepričani, da bi moralo evrsko območje ozdraviti kot celoto, da bi močnejši deli torej morali zastaviti svoje dobro ime za šibkejše. Nemčije ni med njimi, vlada v Berlinu še naprej poudarja, da je pred kakršnimi koli varščinami potreben učinkovit nadzor nad zapravljanjem in zadolževanjem.

Zato danes v bundestagu ne pričakujejo težav s sprejemanjem proračunskega pakta. Nemški vladni viri poudarjajo boj proti brezposelnosti med mladimi in finančno podporo za delovanje majhnih ter srednje velikih podjetij. A tudi dodajajo, da morajo konkretne predloge pripraviti države, sami soglašajo s 130 milijardami evrov zanje. V Berlinu tudi zavračajo očitke, da ne naredijo dovolj proti visokim obrestim za zadolževanje držav kot Španija ali Italija, poudarjajo, da obresti pogosto nihajo.