EU odprla prvo hrvaško poglavje

Luxembourg - Evropska unija je nocoj v Luksemburgu začela vsebinska pogajanja o članstvu s slovensko sosedo Hrvaško. Na prvem ministrskem pogajalskem krogu sta strani odprli in tudi že takoj končali pogovore o verjetno najmanj zahtevnem od skupaj 35 poglavij pravnega reda, ki jih mora Zagreb prevzeti v svojo zakonodajo, to je o poglavju znanosti in raziskav.

Formalno je EU začela pogajanja s Hrvaško 3. oktobra lani, istočasno kot s Turčijo. Zatem je tako s Hrvaško kot s Turčijo začela izvajati proces screeninga, t. i. pregleda zakonodaje za vsako posamezno poglavje. Na podlagi rezultatov tega postopka je Evropska komisija marca predlagala odprtje prvega poglavja, skupaj pa je doslej pripravila poročila za štiri: ob omenjenem še za poglavja kultura in izobraževanje, javna naročila in konkurenca.

Za slednji dve je zahtevala izpolnitev meril za začetek pogovorov, medtem ko ji za kulturo in izobraževanje po načelni zeleni luči s strani članic ni uspelo pripraviti pogajalskega izhodišča za pogovore. Hrvaška je sicer upala na boljši izplen in hitrejši potek pogajanj in hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar-Kitarović je danes v Luksemburgu izrazila pričakovanje, da se bodo pogovori v drugi polovici leta pospešili.

Hrvaška si je kot cilj za vstop v EU postavila leto 2009, kar pa je po navedbah evropskih diplomatskih virov zelo optimistično in zato malo verjetno. Da bo lahko sprejela nove članice, mora EU rešiti vprašanje svoje institucionalne prenove, pa tudi prenove politik in načina financiranja, česar pred letom 2009 ni moč pričakovati. Poleg tega v nekaterih starih članicah rastejo zadržki glede širitve, kar procesa ne olajšuje.

Dogovor o začetku vsebinskih pogajanj s Turčijo

Zunanji ministri so prav tako dosegli dogovor o začetku vsebinskih pogajanj s Turčijo, potem ko so bili s kompromisnim skupnim izhodiščem za pogovore premagani zadržki Cipra.

Slednji je namreč želel, da se Ankara jasno obveže k mednarodnemu priznanju grškega dela razdeljenega otoka, zato je od prejšnjega tedna dalje blokiral zeleno luč za pogajanja, za katero je nujno soglasje. Sledeč kompromisu bo EU tako poudarila nujnost, da Turčija izpolni zaveze iz protokola o širitvi sporazuma iz Ankare na nove članice, med katerimi je tudi Ciper, sicer bo to vplivalo na njen napredek v pogajanjih.

EU politično priznala neodvisnost Črne gore

Zunanji ministri povezave so na zasedanju v Luksemburgu s posebno deklaracijo napovedali razvoj odnosov s Črno goro kot "s suvereno in neodvisno državo", pri čemer pa bodo članice priznanje izvedle po nacionalnih postopkih, skladno z mednarodnim pravom.

"EU in države članice so se odločile, da bodo razvijale nadaljnje odnose s Črno goro kot s suvereno in neodvisno državo. Članice bodo posledično sprejele nacionalne ukrepe za uresničitev te odločitve, skladno z mednarodnim pravom in prakso," se glasi politična izjava.

Formalno EU Črne gore ne more priznati - priznanje morajo izvesti članice. Kako hitro naj bi se to zgodilo, ni jasno, diplomatski viri pa pričakujejo, da proces ne bo dolg. Slovenija je npr. postopek priznanja že sprožila.

EU ostaja zavezana pomoči BiH in Iraku

Zunanji ministri so med drugim tudi potrdili zavezanost povezave k pomoči Bosni in Hercegovini ter Iraku. V tej luči so se strinjali, da je treba mirovne sile EU (EUFOR) v BiH ohraniti v njihovi trenutni obliki za še najmanj šest mesecev, ter podaljšati mandat misiji EUJUST LEX, katere namen je pomagati pri vzpostavljanju vladavine prava v Iraku.

V okviru operacije Altea, ki jo je EU 1. decembra 2004 prevzela iz rok zveze Nato, je v BiH nameščenih okoli 6700 vojakov, med katerimi so tudi Slovenci. V zadnjih mesecih pa so nekateri evropski politiki, med njimi avstrijski minister za obrambo Günther Platter, katerega država trenutno predseduje EU, začeli omenjati možnost zmanjšanja teh sil. Po besedah Platterja bi bilo dovolj, če bi EUFOR v BiH štel le okoli 2500 mož.

Namen misije v Iraku, ki jo je EU začela julija lani, pa je pomagati pri obnovi iraškega pravosodnega sistema. Evropski strokovnjaki tako urijo uslužbence v iraškem pravosodju in policiji na področju izvajanja kriminalnih preiskav. Zunanji ministri so danes mandat misije podaljšali za štiri mesece do konca oktobra letos.