EU optimistična glede pogajanj s Turčijo

Bristol - Evropska unija je zmerno optimistična, da se bodo pristopna pogajanja s Turčija skladno z načrti vendarle začela 3. oktobra, je danes po prvem dnevu dvodnevnega neformalnega sestanka zunanjih ministrov povezave dejal predsedujoči, vodja britanske diplomacije Jack Straw. "Glede na vzdušje danes sem zmerno optimističen glede začetka pogajanj 3. oktobra," je dejal.

Zunanjim ministrom EU se sicer danes ni uspelo dogovoriti o vsebini izjave, s katero naj bi se EU odzvala na turško zavračanje priznanja Cipra, vendar pa naj bi ta končno obliko dobila v roku tedna dni, po obravnavi na odboru stalnih predstavnikov pri EU (coreperju), je napovedal Straw. Da bi bila EU pripravljena na začetek pogovorov, sprejeti mora namreč tudi pogajalski okvir, ni izključeno izredno zasedanje ministrov konec septembra, je priznal ob tem.

Po tokratnem neformalnem zasedanju bi se po programu zunanji ministri EU znova dobili šele 3. oktobra, ko naj bi pogajanja s Turčijo tudi že stekla, kar ustrezne priprave na njihovi ravni praktično onemogoča. Zato bi se utegnili sestati teden dni prej, to je 26. septembra, navajajo diplomatski viri.

Izjave, s katero se bo EU odzvala na enostransko izjavo Turčije, pa ministrom danes ni uspelo uskladiti zaradi razhajanj glede Cipra. Slednji namreč terja jasen urnik za priznanje s strani Turčije, in sicer do leta 2006, medtem ko EU tudi vztraja, da mora Ankara zagotoviti polno in nediskriminatorno uresničevanje protokola o širitvi sporazuma o carinski uniji iz Ankare.

Tukaj pa se zapleta: zavez za priznanje Cipra Turčija ne želi dajati, prav tako pa izvajanje razširjenega sporazuma ne vključuje možnosti dostopa ciprskih ladij do turških pristanišč, z argumentom, da ne gre za prost pretok blaga, temveč storitev, česar pa sporazum ne zajema. EU nasprotno vztraja, da so ladje eden od načinov, da se blago premika po trgu.

Oboje bo povezava drugi dan ministrskih pogovorov skušala razrešiti s turškim zunanjim ministrom Abdulahom Guelom, ki se bo kolegom iz EU skupaj z drugimi vodji diplomacij iz kandidatk za članstvo pridružil ob kosilu, ob robu pa bo imel tudi dvostranska srečanja.

Sicer pa velja dodati, da ima "občutek", da se bodo pogajanja EU s Turčijo 3. oktobra začela, tudi zunanji minister Dimitrij Rupel." Da se bodo začela tudi pogajanja s Hrvaško, pa nisem stoodstotno prepričan, čeprav si v Sloveniji želimo, da bi se ta pogajanja čimprej začela," je dejal vodja slovenske diplomacije.

Za začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško

Predsedniki vlad osmih držav članic Evropske unije, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, terjajo, da naj povezava pristopna pogajanja s Hrvaško začne že septembra. Na predsedujočega povezavi, britanskega premiera Tonyja Blaira , je osmerica naslovila pismo, v katerem meni, da je Hrvaška z izvajanjem svojega akcijskega načrta zagotovila polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki je pogoj za začetek pogovorov.

"Prišel je čas, da se začnejo pristopna pogajanja s Hrvaško. Prepričani smo, da izpolnitev akcijskega načrta hrvaške vlade, povezanega z odločitvijo Sveta EU s 17. marca, odpira pot, da se pristopna pogajanja s Hrvaško začnejo v septembru," je zapisano v pismu, ki ga je 26. avgusta v imenu osmerice Blairu poslal predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Wilfried Martens, dobiti pa ga je bilo moč danes ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov EU v Veliki Britaniji.

Poleg Janše so med osmerico še avstrijski kancler Wolfgang Schuessel, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, italijanski premier Silvio Berlusconi, šef slovaške vlade Mikulaš Dzurinda, malteški premier Lawrence Gonzi, latvijski premier Aigars Kalvitis in predsednik grške vlade Kostas Karamanlis.

"Trdno verjamemo, da se pogajanja s Hrvaško morajo začeti. Predstavljala bodo najboljši podporo za potekajoče reforme in krepitev demokracije, stabilnosti in blagostanja na Hrvaškem ter v celotni balkanski regiji, skladno s sklepi vrha v Solunu," je med drugim tudi zapisano v pismu.

Kot je znano, naj bi EU sledeč sklepov vrha decembra lani v Bruslju pogovore o članstvu z Zagrebom začela 17. marca letos, ob izpolnjenem pogoju sodelovanja s Haagom. Ker pa soglasne pozitivne ocene marca letos ni dosegla, je prvič v zgodovini začetek pogajanj odložila za nedoločen čas, natančneje do izpolnitve pogoja. Za oceno sodelovanja je obenem ustavila tudi posebno delovno skupino, ki pa zelene luči EU za zdaj še ni podala.

Pomembno mnenje Carle Del Ponte

Temeljna podlaga za pripravo njenih mnenj - gre za predstavnike treh predsedstev, Luksemburga, Avstrije in Velike Britanije, ter komisarja za širitev Ollija Rehna in zunanjepolitičnega predstavnika Javierja Solano - so sicer poročila haaške tožilke Carle Del Ponte, ki doslej s sodelovanjem Zagreba, ne glede na aprila sprejeti hrvaški akcijski načrt, ni bila zadovoljna. Novo oceno naj bi tožilka podala v drugi polovici septembra, ko naj bi se delovna skupina tudi znova sestala.