EU za pomiritev krize v Libanonu pod okriljem OZN

Bruselj - Zunanji ministri Evropske unije, med njimi šef slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, na prvem zasedanju pod finskim vodstvom povezave iščejo pot za rešitev hude krize na Bližnjem vzhodu, saj se ta sprevrača že v pravo vojno med Izraelom in Libanonom. Pri tem jim predsedstvo predlaga, naj se zavzamejo za diplomatsko rešitev krize pod okriljem OZN.

Za diplomatsko rešitev pod okriljem OZN

Sledeč osnutku izjave, ki bo sprejeta na zasedanju, naj bi pozvali Izrael, da se vzdrži prekomernega oziroma "nesorazmernega" ukrepanja. Neupravičeni ukrepi in nadaljnje zaostrovanje bodo krizo le poslabšali, je poudarjeno v osnutku, v katerem sprejemajo zaskrbljenost Izraela za svojo varnost in pravico do samoobrambe.

V tem kontekstu EU obsoja ugrabitev dveh izraelskih vojakov 12. julija in od Hezbolaha zahteva njuno takojšnjo in brezpogojno izpustitev, hkrati pa tudi ustavitev vseh napadov na izraelska mesta.
Prizadevanjem libanonskega predsednika Fuada Siniore EU obljublja podporo ter poudarja, da mora Libanon resnično storiti vse, da bo imel nadzor nad vsem svojim ozemljem, tako da bo lahko preprečil napade Hezbolaha.

Ministrom je povsem sveže informacije o stanju v regiji prinesel visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana, ki se vrača v Bruslju po kratki bližnjevzhodni turneji.

Predsedujoči na zasedanju, finski zunanji minister Erkki Tuomioja, je nakazal, da bodo šefi diplomacij sicer svojo razpravo gradili na sklepih z zasedanja G-8 v Sankt Petersburgu. Ob tem je poudaril, da se je treba ukvarjati z razlogi za krizo pa tudi za dolgoročne napetosti. "A v tem trenutku brez mirovnega dogovora ustavitve nasilja ne bo," je menil.

Tudi drugi ministri so ob prihodu v Bruselj pozivali k ustavitvi napadov. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn se je zavzel za "civiliziran politični dialog" in posvaril pred vojno: " Če se bodo dogodki na enak način razvijali naprej, bomo v dveh dneh imeli vojno v regiji," je ocenil, medtem ko se je nizozemski minister Ben Bot zavzel za skupen in uravnotežen poziv EU.

EU poziva Srbijo in Kosovo h konstruktivnim pogovorom

Ministri so podprli načrt posebnega odposlanca OZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija, da Srbijo in Kosovo povabi na neposredna pogajanja o prihodnjem statusu pokrajine. Kot izhaja iz sklepov z zasedanja, so obe strani pozvali, naj v tej fazi pogajanj "konstruktivno" sodelujeta.

Obenem so pozdravili načrt o vlogi povezave na Kosovu po končanih pogajanjih, ki sta jim ga predstavila komisar za širitev Olli Rehn in Javier Solana. Sledeč načrtu bo EU v okviru prihodnje mednarodne navzočnosti na Kosovu igrala vodilno vlogo - šef te oblasti bo tudi posebni odposlanec EU. Načrt jasno poudarja evropsko perspektivo Kosova. "Izid pogajanj o statusu mora spoštovati evropsko perspektivo Kosova ter zagotoviti pogoje za delujoče in za življenje sposobno Kosovo, ki bo polno integrirano v regijo," je zapisano v povzetku načrta Rehna in Solane. V tem kontekstu tudi predlagata, da naj bodo Kosovu v prihodnje "na voljo" tudi pogodbeni odnosi z EU, kot jih imajo druge balkanske države.

"Če bo Kosovo doseglo zadovoljivo stopnjo demokratične in institucionalne stabilnosti, vključno z napredkom pri uresničevanju evropskega partnerstva in zadovoljive uresničitve dogovora o prihodnjem statusu, bi mu morali biti na voljo vsi instrumenti, ki jih ima zdaj na voljo Zahodni Balkan, vključno s perspektivo pogodbenih odnosov," med drugim izhaja iz sklepov o Kosovu.

Načrtu Beograda morajo slediti dejanja

Beograd pa so opozorili, da bodo akcijskemu načrtu za polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki ga bo pozno popoldne povezavi predložil srbski premier Vojislav Koštunica, morala slediti tudi dejanja. " Akcijski načrt kot tak ne bo spremenil ničesar. Je signal, a to ni dovolj. Voditi mora v polno sodelovanje in šele na podlagi takšne analize bomo razpravljali o nadaljnjih korakih," je dejala avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik. "Gremo v pravo smer, toda prepričani moramo biti, da je sodelovanje s sodiščem stoodstotno," je bil ob prihodu na zasedanje jasen luksemburški zunanji minister Asselborn.

"Akcijski načrt mora biti tak, da bo vodil v aretacijo generala Ratka Mladića. Bolj kot načrt je pomembna akcija, še bolj kot akcija pa so potrebni rezultati," pa so dejali viri z Evropske komisije. Polno sodelovanje s Haagom je pogoj, ki ga mora Srbija izpolniti, da bo EU z njo nadaljevala pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu. Ta je prekinila maja, potem ko je ocenila, da polnega sodelovanja ni.

Za akcijski načrt se je EU odločila tudi zaradi težkih razmer, v katerih se je po razglasitvi neodvisnosti Črne gore ter pogajanj o prihodnjem statusu Kosova znašla Srbija. Nanje je ob prihodu opozoril tudi šef slovenske diplomacije Rupel ter podprl jasno evropsko perspektivo za državo. "Srbija si zasluži neke vrste kompenzacijo za regionalne razmere in menim, da bi ji bilo treba ponuditi neke vrste pogojno članstvo v EU. Če razmišljamo o pogojni neodvisnosti Kosova, bi morali govoriti tudi o pogojnem članstvu Srbije v EU," je dejal Rupel.

Evropska unija mora tako v okviru svojih prizadevanj za stabilizacijo in ureditev razmer na Zahodnem Balkanu pozornost enakovredno posvečati tako Kosovu kot Srbiji "Ne moremo stabilizirati enega dela Balkana, ne da bi tudi drugega," je poudaril ter menil, da bodo pogoji za neodvisnost Kosova izpolnjeni le s pogojem članstva Srbije v EU.

"Brez evropske Srbije bo tudi Kosovo težko stabilno. Pogoji za polno državnost Kosova bodo izpolnjeni šele, ko bo ves Zahodni Balkan vključen v EU. Torej - neodvisnost Kosova pod pogojem članstva Srbije v EU," je dejal šef slovenske diplomacije. "Srbiji je treba zelo jasno prikazati možnost njenega članstva v EU," je še pristavil in dejal, da ga je v razmišljanju podprlo kar nekaj kolegov.