Tiskane izdaje
Bruselj - Rezultati javnomnenjske raziskave o čezatlantskih trendih, ki sta jo opravila German Marshall Fund iz ZDA in Compagnia di San Paolo iz Torina, je pokazala, da Evropska unija kljub dvojnemu "ne" ustavni pogodbi povezave uživa med Evropejci visoko podporo. Evropejci imajo do EU pozitivne občutke in to celo tisti, ki se imajo za morebitne žrtve gospodarskega nazadovanja oziroma migracij, želijo pa si tudi več neodvisnosti od ZDA, kaže raziskava.
Na lestvici od 1 do 100 so Evropejci svoje občutke do EU ocenili z oceno 67. Najnižjo oceno so izbrali Turki (50), Britanci (57) in Nizozemci (60), najvišjo pa Španci (74), Slovaki (73) in Portugalci (72). Američani so izbrali oceno 57.
Evropejci so bili v odgovorih precej razdeljeni tudi glede turškega članstva v EU. 42 odstotkov vprašanih je glede tega neodločenih, 22 odstotkov članstvo Turčije v EU podpira, 29 odstotkov pa temu nasprotuje. Turškemu članstvu v EU je naklonjenih tudi 35 odstotkov Američanov, sedem odstotkov slednjemu nasprotuje, 41 odstotkov pa je neopredeljenih.
Dobra polovica Američanov (52 odstotkov) in polovica Evropejcev je mnenja, da so odnosi med ZDA in Evropo ostali nespremenjeni. Med tem ko si 45 odstotkov Američanov želi boljših odnosov z Evropo, pa si 55 odstotkov Evropejcev želi več neodvisnosti od ZDA, podpirajo pa tudi uvedbo stalnega sedeža EU v Varnostnem svetu Združenih narodov.
60 odstotkov za stalni sedež v VS ZN
Stalni sedež EU v VS ZN podpira 60 odstotkov vprašanih Evropejcev, ideji pa nasprotuje 55 odstotkov Američanov. V Franciji in Nemčiji idejo podpira 64 oziroma 62 odstotkov vprašanih in to tudi v primeru, če bi se morali omenjeni državi ob uvedbi sedeža EU odpovedati svojemu sedežu v VS. V Veliki Britaniji stalnemu sedežu EU v VS nasprotuje 55 odstotkov vprašanih.
Ameriški predsednik George Bush med Evropejci ostaja nepriljubljen. Kar 72 odstotkov Evropejcev ne odobrava njegove zunanje politike, skoraj 60 odstotkov pa ima njegovo vodenje ZDA za slabo stvar. Dobra polovica Evropejcev (59 odstotkov) tudi ne odobrava, da imajo ZDA pri upravljanju svetovnih zadev glavno besedo.
Pospeševanje demokracije, ki je glavna točka na dnevnem redu predsednika Busha, podpira več Evropejcev (74 odstotkov) kot Američanov (51 odstotkov). Med načini, kako pospeševati demokracijo, pa oboji podpirajo "mehkejše načine"; le 39 odstotkov Američanov in 32 odstotkov Evropejcev pri tem podpira uporabo vojaške sile, še kaže raziskava.
Za Američane sicer predstavlja največjo osebno grožnjo terorizem (71 odstotkov, 53 odstotkov Evropejcev), Evropejce pa najbolj skrbi globalno segrevanje ozračja (73 odstotkov, 64 odstotkov Američanov).
Evropejci in Američani pa so razdeljeni tudi glede odnosa do Irana in njegove jedrske dejavnosti. Medtem ko so Evropejci za reševanje spora s Teheranom bolj naklonjeni diplomatskemu pritisku pred gospodarskimi ukrepi, so Američani glede reševanja spora razdeljeni. Le pet odstotkov Evropejcev in 15 odstotkov Američanov pa je naklonjenih vojaškemu posegu za rešitev "jedrskega spora".
Tako Evropejci kot Američani pa podpirajo krepitve gospodarskih odnosov s Kitajsko, pri tem se strinjajo, da bi bilo potrebno ob tem upoštevati stanje spoštovanja človekovih pravic v državi. 52 odstotkov Američanov in 45 odstotkov Evropejcev je prepričanih, da bi bilo treba zaradi kršitev človekovih pravic omejiti gospodarske odnose s Pekingom, še med drugim kaže raziskava.
Omenjena inštituta sta anketo opravila v prvi polovici junija, vanjo pa je bilo vključenih po 1000 anketirancev iz ZDA, devet članic EU - Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Slovaške, Španije - in Turčije.
