Francija sprejela sporni zakon o priseljevanju

Pariz/Washington - Francoski parlament je v sredo sprejel sporni zakon o priseljevanju, ki bo olajšal prihod kvalificiranih delavcev iz tujine, manj kvalificiranim ljudem pa bo prihod in naselitev v Franciji. Senat, zgornji dom parlamenta, bo o zakonu razpravljal junija.

Zakon uvaja novo vrsto dovoljenja za bivanje, ki bo namenjeno tujcem s sposobnostmi, ki so pomembne za francosko gospodarstvo in trg delovne sile. Obenem zaostrujejo pogoje za priseljence, ki v Francijo prihajajo zaradi družinskih razlogov, trenutno pa je največ prav takšnih migrantov.

Tujci bodo smeli v Francijo le, če se bodo lahko preživljali z lastnim delom. Postopek za pridobitev osebnih dokumentov bo trajal dlje časa, s čimer želijo preprečiti navidezne poroke. Priseljenci bodo morali poleg tega podpisati "pogodbo o integraciji", s čimer se bodo obvezali, da bodo spoštovali francoski način življenja.

Naškof Barbarin: "Ni ravno krščansko, da obdržiš najboljše”

Zakon, ki ga je pripravil notranji minister Nicolas Sarkozy, je naletel na ostro nasprotovanje opozicije, skupin za zaščito človekovih pravic, katoliške cerkve in nekaterih afriških držav. Kritiki pravijo, da je zakon namenjen prevzemanju najbolj nadarjenih ljudi iz držav, kjer jih najbolj potrebujejo, navadnim migrantom pa bo zagrenil življenje.

"Ni ravno krščansko, da obdržiš najboljše, najslabše pa pošlješ nazaj," je menil lyonski nadškof, kardinal Philippe Barbarin. Reggae pevec s Slonokoščene obale Alpha Blondy pa je dejal, da gre za "migracijski apartheid, ki nas vrača v čas suženjstva, ko so trgovci izbrali najmočnejše in tiste z najboljšimi zobmi in jih odpeljali na zahod".

Zadnje štetje prebivalstva je pokazalo, da je leta 1999 v Franciji živelo 4,33 milijona tujcev, vsako leto pa se jim je po zakoniti poti pridružilo še 140.000 ljudi. Vsako leto naj bi v državo nezakonito vstopilo še 90.000 tujcev. Po podatkih vlade je v Franciji med 200.000 in 400.000 ljudi "brez papirjev".

Notranji minister Sarkozy, ki se bo prihodnje leto potegoval za položaj predsednika republike, je prav danes odpotoval v Afriko, kjer ga verjetno ne čaka prijazen sprejem. V malijski prestolnici Bamako so ob prihodu francoskega desno usmerjenega ministra pripravili proteste, nekaj sto ljudi mu je želelo sporočiti, da je “nezaželen ”.

Ameriški senat spreminja imigracijski zakon

Ameriški senat je v sredo opravil nekaj glasovanj o predlogu novega zakona o priseljencih. Pri tem je podprl gradnjo skoraj 600 kilometrov dolge ograje na meji z Mehiko, zavrnil poskus odvzema možnosti nezakonitim priseljencem, da bi sčasoma pridobili ameriško državljanstvo, in potrdil odvzem te priložnosti za nezakonite priseljence, ki so kadarkoli v ZDA kršili zakon ali bili ujeti pri treh prekrških.

S 66 glasovi proti 33 so zavrnili poskus črtanja možnosti, da bi nezakoniti priseljenci pridobili državljanstvo. Brez ugovora pa so potrdili določilo, ki nezakonitim priseljencem odvzame možnost pridobitve državljanstva, če so bili kdaj obsojeni za kaznivo dejanje oziroma so jih ujeli pri treh prekrških. To bo prizadelo kakega pol milijona ljudi, večinoma tistih, ki so jih trikrat ujeli pri poskusu prestopa meje. Določilo predvideva izjeme iz družinskih razlogov, zato so ga podprli tudi demokrati. Z 83 glasovi proti 16 so potrdili gradnjo ograje, ki bo stala 3,2 milijona dolarjev za miljo (1,61 kilometra), ter postavitev avtomobilskih ovir v dolžini 800 kilometrov.

Senat naj bi predlog potrdil prihodnji teden, do tedaj pa naj bi spremenili še nekaj določil, ki so za del republikancev nesprejemljiva.
Busheva administracija ne podpira interpretacij o amnestiji priseljencev

Razprava o nezakonitih priseljencih se je ponovno razvnela v začetku tedna, ko je predsednik George Bush v nagovoru Američanom iz Ovalne pisarne napovedal napotitev 6000 pripadnikov nacionalne garde na mejo z Mehiko. Poskus pomirjanja večjega dela republikancev se Bushu za zdaj ni obnesel, saj ni ublažil njihovih kritik, ki predsednika še naprej obtožujejo, da uvaja amnestijo. Ob tem sta guvernerja Kalifornije republikanec Arnold Schwarzenegger in Nove Mehike demokrat Bill Richardson opozorila, da ne vesta, kaj naj počneta z nacionalno gardo, ki ne sme opravljati policijskih dolžnosti, zanima pa ju tudi, kdo bo kril stroške.

Bush je v sredo na donatorski konferenci republikanske stranke v Washingtonu še naprej vztrajal, da njegov predlog programa gostujočih delavcev ne pomeni amnestije. Enako pa je pred republikanskimi člani predstavniškega doma kongresa zatrdil tudi Bushev svetovalec Karl Rove. Nobeden od njiju pa ni bil uspešen. Predsednik pravosodnega odbora predstavniškega doma, republikanec James Sensenbrenner iz Wisconsina, ki bo eden vodilnih pogajalcev pri usklajevanju predloga obeh domov kongresa, je dejal, da gre za amnestijo ne glede na to, kar Bush govori. Na senatnem odru so se republikanci pričkali glede izraza, pri čemer je Chuck Hagel iz Nebraske stopil na Bushevo stran in kolege pozval, naj nehajo z nesmisli, saj ne gre za amnestijo. Hkrati so pred kongresom potekale demonstracije zagovornikov večjih pravic priseljencev.

Predstavniški dom je decembra lani sprejel oster predlog zakona, ki predvideva gradnjo 1200 kilometrov dolge ograje na meji, nezakonito prečkanje meje spreminja iz prekrška v kaznivo dejanje ter kaznovanje vseh, ki tem ljudem kakorkoli pomagajo. Senatni predlog je bolj po meri Bushevega in nezakonitim priseljencem daje možnost, da z leti svoj status legalizirajo ter pridejo do državljanstva, vendar šele po izpolnitvi pogojev, kot je plačilo zaostalih davkov, kazni, učenje angleščine in podobno.