Francija želi voditi mirovno misijo v Libanonu

Bruselj/Damask/Jeruzalem/Berlin/Pariz – Veleposlaniki članic EU so se že drugič v enem tednu dni sešli na posvet o sestavi mednarodnih sil za Libanon, a trenutek resnice bo prišel šele v petek, ko se bodo zbrali zunanji ministri skupnosti. Generalni sekretar OZN Kofi Anan bo poskusil evropske ministre prepričati, naj povečajo doslej napovedane kontingente, predvidoma do petka pa bodo znana tudi pravila delovanja mirovnih enot.

Največje evropske države so bile doslej dokaj zadržane prav zato, ker ni jasnega mandata, in to še zlasti velja za Francijo. Po mnogih kritikah je francoski predsednik Jacques Chirac zvečer napovedal, da bo Francija v okrepljene sile Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) poslala 2000 vojakov. Chirac je v televizijskem nagovoru tako povedal, da bo Francija poslala mnogo večje število vojakov, kot sprva predvidenih 400, hkrati pa je izrazil upanje, da bo Pariz vodil misijo. Ob tem je še potrdil, da so ZN Franciji dali zahtevana zagotovila. "V teh 2000 je že vključenih tudi 400 vojakov, ki so že na terenu," je dejal Chirac.

Resolucija Varnostnega sveta ZN 1701, ki je bila sprejeta 11. avgusta, predvideva okrepitev misije UNIFIL s sedanjih 2000 na 15.000 pripadnikov. Sile bi morale biti po načrtih pripravljene do začetka septembra, vendar je le Francija uradno določila svoj prispevek, in sicer sprva zgolj dodatnih 200 vojakov ob 200, ki so že v Libanonu. Francija je s tem razočarala, saj se je od nje pričakoval prispevek okoli 3500 vojakov.

Libanonski premier Fuad Saniora je že pred Chiracovo odločitvijo Pariz pozval, naj v Libanon pošlje več vojakov. "Libanonci si želijo močne prisotnosti Francije. To bi spodbudilo tudi druge države, da ravnajo enako," je dejal premier za monaški radio. " Pričakujemo odločno več kot 400 francoskih vojakov," je dodal. Francija je z Libanonom zgodovinsko zelo tesno povezana, saj je po razpadu Otomanskega cesarstva leta 1918 skupaj s Sirijo postal francosko mandatno ozemlje.

V Parizu so šele po uskladitvi pravil delovanja novih mednarodnih sil pripravljeni razmisliti o večjem številu vojakov, je dejal zunanji minister Philippe Douste-Blazy, ki se je včeraj v Parizu sestal z izraelsko kolegico Cipi Livni. Livnijeva se je danes srečala tudi z italijanskim kolegom Massimom D'Alemo. Po srečanju v Rimu sta pozvala mednarodno skupnost, naj deluje hitro in čim prej namesti mednarodne sile na jug Libanona. "Po sprejetju resolucije Varnostnega sveta ZN 1701 obstaja resnična potreba po njeni polni in hitri uresničitvi," je dejala Livnijeva. "Skrajneži, ki želijo zanetiti nemir v regiji, nas opazujejo in to bo preizkus moči in odločenosti mednarodne skupnosti," je še povedala Livnijeva. "Pričakujemo in pozivamo k močni zavezanosti mednarodne skupnosti, ki ne sme zamuditi velike priložnosti, da miru omogoči prevlado," pa je dejal D'Alema.

Finski zunanji minister Erkki Tuomioja, katerega država trenutno predseduje Evropski uniji, je danes med obiskom v Berlinu izrazil prepričanje, da bodo prve okrepitve sil UNIFIL prispele prihodnji teden.

EU: Okrepitve mednarodnih sil v Libanonu prihodnji teden

Zadržanost evropskih držav je že vplivala na znižanje nekaterih napovedi potrebnega števila vojakov. V Italiji, ki naj bi prevzela čelno vlogo, je zunanji minister D'Alema kot morebitno evropsko udeležbo omenil 9000 vojakov, bolj pragmatični visoki predstavnik za skupno zunanjo in obrambno politiko Javier Solana pa misli, da bi morale članice Unije v Libanon napotiti približno 4000 mož.

Zato si Italija, ki bo najverjetneje prevzela vodenje okrepljenih sil Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) - ni pa jasno, kako bo zdaj, ko je Francija občutno povečala število svojih mirovnikov -, močno prizadeva, da bi čim več držav prispevalo svoje vojake. "Nujno je, da imamo zadostno število vojakov, da bomo lahko dobro opravili mirovno misijo," je v sredo dejal italijanski premier Romano Prodi. "Ne moremo si predstavljati, da bi bili tam sami, zato trdo delamo na tem, da bi količinsko in večnacionalno okrepili misijo v Libanonu," je dejal.

Finski zunanji minister Erkki Tuomioja, katerega država trenutno predseduje Evropski uniji, pa je danes med obiskom v Berlinu izrazil prepričanje, da bodo prve okrepitve sil UNIFIL prispele prihodnji teden.

Na novinarski konferenci po srečanju z nemškim zunanjim ministrom Frank-Walterjem Steinmeierjem v Berlinu Tuomioja ni želel navesti nobenega določenega števila vojakov, ki bi jih v okrepljeno misijo UNIFIL lahko prispevala EU. Kot je dejal, bo več jasnega po petkovem sestanku zunanjih ministrov držav članic EU.

Pripravljenost prispevati vojake sta danes izrazili tudi Poljska in Madžarska.

Damask proti mednarodnim silam na svoji meji

Sirski predsednik Bašar al Asad je izrazil nasprotovanje namestitvi mednarodnih mirovnih sil na libanonsko-sirsko mejo, za kar se zavzema Izrael. To bi po njegovih besedah predstavljalo "sovražno dejanje" in "krčenje libanonske suverenosti".

Al Asad je v pogovoru za dubajsko televizijo še dejal, da meje Libanona ne bodo začrtane, dokler bo Izrael okupiral kmetije v Šebi, spornem območju na meji med Libanonom, Sirijo in Izraelom, ki ga Izrael zadržuje že skoraj 40 let. Sirski predsednik je ob tem znova pohvalil zmago Hezbolah v mesec dni trajajočih spopadih z Izraelom, kar je bilo po njegovih besedah "dovolj, da je Izrael dobil lekcijo".

Poveljnik izraelske vojske priznal napake v napadih na Libanon

Načelnik generalštaba izraelske vojske Dan Haluc je danes prvič priznal, da je med izraelskimi napadi na Libanon prišlo do več nepravilnosti in pozval k preiskavi teh napak. "Na nekaterih področjih smo zabeležili nepravilnosti, še posebej kar zadeva logistiko in vodenje operacij," je v pismu izraelski vojski zapisal Haluc.

Kot je dodal, se mora izraelska vojska iz teh napadov tudi kaj naučiti. Preiskava nepravilnosti pa naj bi po njegovih napovedih zajela vse, od njega do zadnjega vojaka.

Izraelski premier Ehud Olmert je medtem danes napovedal, da se bo v prihodnjih dneh odločil, ali bo ustanovil močno državno komisijo za preiskavo ravnanja izraelskega vodstva med ofenzivo v Libanonu. Olmert je sicer bolj naklonjen vzpostavitvi vladne preiskave, nad katero bi imel več nadzora.