Tiskane izdaje
Z oceno, da v ameriški družbi obstajajo predsodki do muslimanov, se strinja vsaj 40 odstotkov predstavnikov vseh verskih skupnosti, a kljub temu so med njimi ostali še največji verniki v ameriške sanje, ki so bolj kot pripadniki ostalih veroizpovedi prepričani, da bo čez pet let življenje še boljše. Eden od razlogov za to je, da so med vsemi ameriškimi verskimi skupnostmi muslimani najmlajši, saj je njihova povprečna starost 36 let, medtem ko so »najstarejši« protestanti v povprečju stari 55 let, »najmlajši« mormoni pa so jih dopolnili 46.
Čeprav so muslimani najmanj politični, saj je med njimi le 65 odstotkov registriranih volivcev v primerjavi z 91 odstotki registriranih protestantskih ali židovskih volivcev, pa najbolj verjamejo v poštenost ameriških volitev.
Bushu le sedemodstotna podpora
Ko se je leta 2008 poslavljal prejšnji republikanski predsednik George Bush, je imel v muslimanski skupnosti, ki voli večinoma demokrate, le sedemodstotno podporo. Pač pa lahko na njihovo zvesto privrženost računa prvi temnopolti predsednik v ameriški zgodovini, ki mu je muslimanski oče dal srednje ime Hussein. Muslimani so namreč edina verska skupnost, ki je demokrat Barack Obama v dveh letih in pol vladavine še ni uspel razočarati.
Štiri petine muslimanov se strinja s tem, kako Obama vodi državo, kar je celo za dva odstotka več kakor lani, medtem ko je v zadnjih dveh letih predsednikova priljubljenost med vsemi ostalimi precej padla.
Med glavnimi ameriškimi »verskimi« skupnostmi, ki so jih navedli Gallupovi raziskovalci - muslimani, protestanti, katoliki, mormoni, Židje in neverujoči/ateisti/agnostiki -, so sledniki Islama še najmanj domoljubni. Čeprav se jih več poistoveti z ZDA (69 odstotkov) kakor s svojim nacionalnim poreklom (60 odstotkov) ali vero (65 odstotkov), je ta delež še vedno precej manjši kakor pri protestantih, kjer se jih 91 odstotkov identificira z državo in 70 odstotkov z vero, ali Židih (86 odstotkov z državo, 49 odstotkov z vero). Hkrati pa muslimani tudi najmanj zaupajo vojski in zveznemu policijskemu uradu FBI.
Čeprav ameriški mediji in politiki običajno razlagajo, da muslimanski svet ni naklonjen ZDA zlasti zato, ker so jim tako oprali glavo totalitarni režimi in njihova medijska trobila, v nasprotju z večino ostalih ameriških vernikov v to zgodbo verjame le četrtina ameriških muslimanov.
Kar 65 odstotkov jih je prepričanih, da muslimani po svetu ZDA sovražijo zaradi tega, kar so te storile. Le v ateistični »verski« skupnosti je enak odstotek takšnih (47) kakor v muslimanski, ki so prepričani, da je bila vojna proti Afganistanu napaka, muslimani pa vodijo tudi med tistimi, ki za napako razglašajo vojaško posredovanje proti Iraku. Proti iraški vojni je kar 83 odstotkov ameriških muslimanov, s 74 odstotki jim sledijo Židje, medtem ko so krščanske skupnosti bolj militaristično razpoložene (49 odstotkov »golobov« med katoliki, 45 med protestanti in 32 med mormoni).
Najbolj strpni
Raziskovalci so s križanjem odgovorom ugotovili tudi, da so muslimani najbolj strpna ameriška verska skupnost, ki pa je hkrati najmanj strpna do nasilja nad civilnim prebivalstvom. Ko so predstavnikom različnih verskih skupnosti postavili pred izbiro, da na vprašanje, ali je nasilje nad civilnim prebivalstvom kadarkoli upravičeno, odgovorijo bodisi z »nikoli« bodisi z »včasih«, se je za prvi odgovor odločilo 78 odstokov muslimanov, 43 odstotkov Židov in le dobra tretjina protestantov, katolikov in mormonov.
Podobni pogledi
Ena največjih zanimivosti Gallupove raziskave je podobnost med razmišljanjem in razpoloženjem ameriških muslimanov in nacionalno-verske skupnosti, s katero so si na Bližnjem vzhodu v laseh že vse od nastanka židovske države.
Ne le da velika večina tako muslimanov (81 odstotkov) kot Židov (78 odstotkov) vidi prihodnost regije zgolj v soobstoju Izraela in neodvisne palestinske države, podobne poglede imajo predstavniki teh dveh skupnosti tudi na notranjepolitična in ostala mednarodna vprašanja. Poleg muslimanov samih so Židje tisti, ki najbolj verjamejo v domoljubnost ameriških privržencev Islama in zavračajo stereotipe o tem, da muslimani simpatizirajo z ekstremističnimi in terorističnimi organizacijami.
Podobne negativne poglede imajo muslimani in Židje tudi na ameriška vojna posredovanja, Židje pa bolj kot ostali drugi dojemajo protimuslimansko razpoloženje v ameriški družbi. Ko so Gallupovi raziskovalci anketirance spraševali, ali v ZDA obstajajo predsodki do muslimanov, je pozitivno odgovorilo 60 odstotkov muslimanov in kar 66 odstotkov Židov.
