Tiskane izdaje
Berlin – Grški premier Antonis Samaras, ki bo jutri končal obisk v Nemčiji in Franciji, najverjetneje ne bo dobil več časa za zategovanje pasu. Nemčija pa ne glede na to, ali se bo Grčiji posrečilo ostati v evrskem območju ali ne, po pisanju nemškega Spiegla pripravlja načrt boja proti prihodnjim krizam s tesnejšim povezovanjem EU.
Grčija najbrž ne more upati na premor v boju proti svoji dolžniški krizi, pa čeprav je premier Samaras v intervjujih za nemške in francoske časopise osebno jamčil za vrnitev dolgov ter svaril pred katastrofo, če se bo njegova država vrnila k drahmi. »Od Grčije pričakujemo, da bo uresničila svoje obljube, da besedam sledijo dejanja,« je suho odgovorila nemška kanclerka, pa čeprav je tudi poudarila, da podpira grški obstanek v evrskem območju.
»Rad bi verjel, da bomo zdaj počasi lahko spremenili ozračje proti naši domovini,« je spet doma povedal Samaras. »Ponavljam 'počasi', saj vsi zahtevajo dokaze, da ne bomo spremenili smeri.« Za več časa za grške reforme se je doslej zavzel le avstrijski kancler Werner Faymann.
Nemčija izgublja potrpežljivost
Po podtonih v Berlinu in Parizu, še posebno ob kanclerkinem govorjenju o luči na koncu predora, pa je mogoče sklepati, da bo zelo pomembno tudi, kaj bo v prihodnjih tednih opravil konservativni politik, ki zaradi očesne operacije šele zdaj dobro prevzema vodenje grške vlade. »Več kot dve leti smo zagotavljali programe, podporo in veliko denarja za Grčijo, a smo vedno prišli do točke, ko se tisto, kar smo pričakovali, ni zgodilo,« je poudarila Merklova. »Iz tega je zraslo veliko nepotrpežljivosti.«
Še posebno veliko nepotrpežljivosti in nesporazumov je med Nemčijo in Grčijo, zato kanclerka še ni povedala, kdaj bo obiskala Grčijo – če jo sploh bo. Zato pa nemški Spiegel v ponedeljkovi izdaji piše, da bo še pred koncem leta sprožila pobudo za novo pogodbo EU, ki bi prinesla večjo integracijo sedemindvajseterice. Kanclerkin evropski svetovalec Nikolaus Meyer-Landrut po teh poročilih v Bruslju že prepričuje, naj o tem razpravljajo že na decembrskem vrhu EU. Dobro znano je prepričanje Angele Merkel, da bi v EU potrebovali tesnejšo politično zvezo, ki bi državam članicam odvzela pravico do pretiranega zadolževanja, če ne drugače, tudi s pomočjo evropskega sodišča. Za omejitev zadolževanja so se države EU razen Velike Britanije in Češke obvezale že marca, a so nekateri v Nemčiji sklepe vrha EU razumeli kot razvodenitev svojih predlogov.
Pomoč EBC kot mamila
