Hrvaška in SČG sta na dobri poti

Zagreb - Dobri odnosi med Srbijo in Hrvaško, ki so v stalnem vzponu, prispevajo k stabilizaciji političnih razmer v regiji in reševanju vseh odprtih vprašanj, sta bila danes v Zagrebu enotnega mnenja premiera Srbije in Hrvaške, Vojislav Koštunica in Ivo Sanader. Srbski premier je ob tem dejal, da imata Srbija in Hrvaška skupno evropsko prihodnost, kar združuje dve državi in dva naroda.

Sanader je dejal, da obisk predsednika srbske vlade v hrvaški prestolnici predstavlja dober korak naprej pri reševanju vseh težav. "Ta obisk je znak pripravljenosti dveh držav, da prevzameta odgovornost in prispevata k prihodnosti in miru v Evropi," je še dejal hrvaški premier. Dodal je, da o tem govori tudi pet bilateralnih sporazumov, ki so jih danes podpisali.

Prednostnega pomena je reševanje humanitarnih vprašanj

Sanader in Koštunica sta poudarila, da je za obe strani prednostnega pomena reševanje humanitarnih vprašanj, ki so ostala odprta po vojni, predvsem v zvezi s pogrešanimi osebami. Na hrvaškem seznamu pogrešanih oseb je okoli 1100 imen, pogrešane osebe so tudi na srbski strani. Vsak človek in vsaka družina ima pravico do resnice in mislim, da je to vprašanje absolutna prednostna naloga v naših odnosih, je dejal hrvaški premier.

Po besedah Sanaderja ni nič manj pomembno tudi vprašanje zaščite manjšin. Spomnil je, da sta strani pred letom dni podpisali sporazum o medsebojni zaščiti manjšin, in da narodne manjšine "ne smejo biti problem, temveč priložnost".

Glede vprašanja povratka beguncev sta premiera dejala, da želita obe strani, da se ta proces zaključi do konca leta 2006, kot je to predvideno v sarajevski deklaraciji. Ključno načelo ostaja prostovoljna vrnitev beguncev, njihovega lastništva nepremičnih pa ne bi smeli postavljati pod vprašaj, je dejal hrvaški premier. Dodal je, da je vprašanje lastnine povratnikov s hrvaške strani v glavnem rešeno, ostaja le še nekaj primerov, ki se še rešujejo na sodiščih.

O mejnih vprašanjih

Predstavniki hrvaške in srbske vlade so danes razpravljali tudi o nujnosti reševanja mejnih vprašanj. Sanader in Koštunica sta se strinjala, da je potreben čimprejšnji sestanek mešanih državnih komisij za mejo. Hrvaški premier je ob tem izpostavil nujnost upoštevanja načela, ki ga je potrdila Badinterjeva komisija, in sicer da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav.

Na poti v EU

Po besedah Koštunice je bilo v današnjih pogovorih izraženo zadovoljstvo z dejstvom, da je Hrvaška začela pristopna pogajanja z Evropsko unijo in da je tudi državna skupnost Srbija in Črna gora z začetkom pogovorov o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju na isti poti k skupni evropski prihodnosti. "To je nekaj, kar nas druži, in ni dvoma, da bo vsak korak naprej, ki ga bo napravila Hrvaška, v SČG sprejet z zadovoljstvom in obravnavan kot napredek celotne regije," je dejal srbski premier. Dodal je še, da "ključ do uspeha celotne regije leži prav v napredovanju odnosov med Srbijo in Hrvaško".

O statusu Kosova

Srbski premier je pogovore v Zagrebu opisal kot odprte in konstruktivne ter poudaril, da je najpomembneje, da se "problemi še naprej rešujejo, in da se ne množijo". Izpostavil je "skrajno konstruktivno stališče hrvaške vlade in premiera Sanaderja glede reševanja statusa Kosova". "To vprašanje je težko že samo po sebi. Ni ga mogoče osamiti, to je vprašanje tako regije kot Evrope in celotne mednarodne skupnosti, in vse države v regiji bi morale prispevati k reševanju tega vprašanja," je pojasnil. Po ocenah Koštunice Hrvaška to nedvomno počne s pristopom, ki ga je predstavil premier Sanader in ki temelji na tem, da se status Kosova ne more rešiti brez soglasja Beograda.

Hrvaško stališče, da se problem Kosova ne more rešiti brez Beograda, je "absolutno logično", je zatrdil Sanader. Kot je dejal, k temu problemu pristopajo načelno in na tem bodo vztrajali tudi v prihodnje.

Podpis sporazumov o sodelovanju

V Zagrebu so bili danes ob obisku srbske delegacije podpisani sporazumi o sodelovanju na področju veterine in zaščite rastlin. Podpisali so tudi sporazum med Hrvaško in svetom ministrov SČG o mednarodnem kombiniranem prevozu, protokol o obnovi železniškega mostu med Erdutom in Bogojevim ter memorandum o začetku programa znanstvenega sodelovanja med Hrvaško in Srbijo.

Mesić in Koštunica o dvostranskih odnosih

S Koštunico se je sestal tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić. Sogovornika sta spregovorila o dvostranskih odnosih med državama.

Koštunica je Mesiću čestital za začetek pogajanj o polnopravnem članstvu v Evropski uniji, ob tem pa poudaril, da "vsak uspeh Hrvaške na njeni evropski poti veseli Srbijo, saj je to pomembno za celotno regijo in za evropske težnje vseh držav v regiji," so sporočili iz urada hrvaškega predsednika.

Sogovornika sta se strinjala, da je dobro, da se sedaj največ govori o gospodarskem sodelovanju, kajti tudi to priča, da so najtežja vprašanja, ki izhajajo iz vojaških spopadov konec 20. stoletja, rešena ali pa so na najboljši poti do rešitve. Ugotovila sta tudi, da imajo in bodo tudi v bodoče imele pri izgradnji odnosov pomembno vlogo narodne manjšine. Dobro bi bilo tudi, če bi se organizirali vzajemni stiki in izmenjava mnenj med predstavniki srbske manjšine na Hrvaškem in hrvaške manjšine v Srbiji.

Pri predstavnikih srbske manjšine na Hrvaškem

Koštunica se je sicer v Zagrebu sestal tudi s predstavniki srbske manjšine. Poslanec Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) v hrvaškem saboru Milorad Pupovac je Koštunico opozoril, da je najpomembnejše vprašanje vračanja beguncev, pri tem pa mora biti matična Srbija vir krepitve srbske skupnosti na Hrvaškem.

Koštunica tudi s predsednikom hrvaškega sabora

Srbskega premiera pa je v hrvaški prestolnici sprejel tudi predsednik hrvaškega sabora Vladimir Šeks, ki je Koštunici čestital za začetek pogovorov o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju EU in poudaril, da je tudi v hrvaškem interesu, da se države v regiji čim prej integrirajo v EU. V pogovoru sta sogovornika izpostavila, da so odnosi med državama ključni za vse pomembne dogodke na tem območju in za odnos do narodnih manjšin na obeh straneh meje.