Tiskane izdaje
Zagreb - Potem ko glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte v petek med obiskom v Zagrebu ni želela razkriti, kakšna bo njena ocena sodelovanja Hrvaške s sodiščem, ki je ključni pogoj za začetek pristopnih pogajanj, na hrvaškem vlada prepričanje, da so glede začetka pogajanj odprte vse možnosti.
Hrvaški politični analitiki poudarjajo, da sta pred Hrvaško še dva dneva negotovosti, ob tem pa nihče z gotovostjo ne želi napovedovati, kakšno bi bilo lahko v ponedeljek priporočilo delovne skupine EU za Hrvaško zunanjim ministrom povezave oziroma ali bo Hrvaška dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z unijo.
"Carla Del Ponte verjetno delovni skupini ne bo dala takšne ocene, ki bi trenutno omogočila začetek pogajanj," je za današnjo izdajo časnika Jutarnji list dejal neimenovani hrvaški vir. Pojasnil je še, da v hrvaški vladi prevladuje mnenje, da so izgledi za začetek pristopnih pogajanj prihodnji teden vse slabši. Vlada vse resneje razmišlja o scenariju, po katerem bo Hrvaška dobila le neke vrste pozitivno mnenje, je dodal vir.
"Vse možnosti so še odprte, čeprav zadnje izjave Del Pontejeve v Zagrebu niso šle v smeri polnega sodelovanja s haaškim sodiščem,"pa je za Jutarnji list dejal neimenovani vir iz delovne skupine EU. "Pričakujemo, da Carla Del Ponte tudi pred delovno skupino v ponedeljek ne bo podala ocene, ki bi bila zadostna za odločitev o začetku pogajanj,"je še dejal neimenovani predstavnik delovne skupine EU, ki upa, da bi v alternativni odločitvi Hrvaška lahko prejela nov datum za začetek pogajanj.
Sklicujoč se na mnenja nekaterih zahodnih diplomatov Jutranji list dodaja, da se poganja s Hrvaško 4. oktobra ne bodo začela, čeprav so v Luksemburgu pripravili že vse za morebitno slovesnost ob začetku pogovorov. Hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar Kitarović naj bi po pisanju Jutarnjega lista za omenjeno priložnost celo že pripravljala govor.
Previdni Sanader
Hrvaški politični komentatorji ugotavljajo, da je predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader v sedanjem " dramatičnem čakanju" zelo vzdržan v pojasnjevanju o začetku pogajanj, kar pojasnjujejo z dejstvom njegove neugodne pomladne izkušnje, ko je bil hrvaški premier prepričan, da se bodo pristopna pogajanja med Hrvaško in EU začela 17. marca, kot je bilo načrtovano. Komentatorji poudarjajo, da je, v pričakovanju odločitve, Sanader dal modro politično izjavo, da Hrvaška ne želi postati predmet spora znotraj EU, saj bi bilo to, menijo komentatorji, ena najslabših stvari, ki bi se lahko pripetile Hrvaški.
Dejstvo, da tožilka Del Pontejeva v Zagrebu ni želela govoriti o vsebini svoje ocene, po ocenah nekaterih komentatorjev sicer vliva optimizem in odpira manevrski prostor za diplomatske pogovore do zadnjega trenutka. Nekdanji hrvaški zunanji minister Tonino Picula pa meni, da ocene Del Pontejeve niso več tako pomembne, temveč je ključnega pomena to, kar se bo zgodilo v prihodnjih 48 urah med ministri EU.
Vir blizu hrvaški vladi pa je za današnji Večernji list ocenil, da ima Hrvaška okrog 70 odstotkov možnosti, da bo prihodnji teden dobila priložnost za začetek pristopnih pogajanj.
Hrvaški analitiki še ugotavljajo, da če se pogovori ne bodo začeli, dokler ne bo rešen primer haaškega obtoženca Anteja Gotovine, Hrvaški grozi nevarnost, da se o njej kot o kandidatki za EU začne razmišljati v kontekstu Srbije ter Bosne in Hercegovine. Hrvaška bi ob dolgoročni odložitvi začetka pristopnih pogajanj ostala v balkanskem političnem kontekstu, ki bi imel za posledice trajno politično nestabilnost regije.
V hrvaški vladi so sicer prepričani, da bi bila odložitev začetka pogajanj s Hrvaško povsem napačno sporočilo za vse države nekdanje Jugoslavije, saj bi slednje to utegnile razumeti kot zadrževanje tudi njihovega procesa približevanja EU.
