Tiskane izdaje
Mesto Hama je bilo leta 1982 prizorišče razvpitega pokola, v katerem je sirska vojska pobila okoli 20.000 civilistov. V nedeljo, dan pred začetkom muslimanskega svetega meseca ramadana, je Hama spet postala tarča napada vladnih sil. Te so se mesta lotile po zdaj že preizkušenem receptu, po katerem varnostne sile obračunavajo z žarišči protivladnih protestov.
Najprej jih tedne in tedne oblegajo. Nato jim pripadniki posebnih enot neko noč odklopijo elektriko in zaprejo vodovod. Naslednje jutro ob zori vdre v mesto vojska s tanki in oklepnimi transporterji. Sledi streljanje vsevprek, tako kot to nedeljo znova v Hami.
»Vsakih deset sekund eksplodira granata,« je novinarju Reutersa po telefonu poročal anonimni prebivalec Hame, ki je odtlej zavita v oblake dima in vonj po smodniku. Samo v zadnjih treh dneh je sirska vojska po podatkih nevladnih organizacij v številnih mestih po vsej državi - ne samo v Hami, ampak tudi v Deir al Zuru, Bukamalu in Haraku - ubila vsaj 137 ljudi, veliko večino prav v Hami.
Analitiki vidijo enega od povodov za novo stopnjevanje vladnega nasilja prav v začenjajočem se muslimanskem svetem mesecu. Protesti proti enajstletni vladavini Bašarja al Asada so namreč doslej potekali zlasti ob petkih, po tradicionalni molitvi v mošejah. Vendar so privrženci opozicije že dlje časa razglašali, da je v času ramadana vsak dan petek.
Demonstracije, ki bi se vrstile nepretrgoma, dan za dnem, in se hkrati kot požar širile na čedalje več mest, pa bi za režim lahko kaj kmalu postale neobvladljive. Zato je namen najnovejše vojaško-policijske ofenzive sirskega režima surovo preprost: nagnati ljudem tolikšen strah v kosti, da si kratko malo ne bodo več drznili na ulice.
»Vaš molk nas ubija«
Krvni davek, ki ga mora sirsko ljudstvo plačevati diktatorskemu predsedniku Bašarju al Asadu, ki je leta 2000 na položaju nasledil svojega očeta Hafeza, je iz dneva v dan večji. Po podatkih leta 2007 ustanovljenega gibanja Avaz (Glas) je bilo od začetka protestov 15. marca v spopadih z vojsko in policijo ubitih 1634 ljudi, kakih 26.000 so jih oblasti aretirale; od teh jih je 12.617 še vedno v priporu, medtem ko se je za 2918 ljudmi - med njimi so tudi otroci - izgubila vsaka sled in veljajo za pogrešane.
Med transparenti, ki jih nosijo sirski demonstranti, so tudi taki z napisom »Vaš molk nas ubija«. Sporočilo je namenjeno tako sodržavljanom, ki iz varne razdalje opazujejo proteste, kakor tudi arabskim državam in širši mednarodni skupnosti, ki zločine sirskega režima nad lastnim prebivalstvom kvečjemu verbalno obsoja - ali pa še tega ne.
Nedeljski vdor vojske v Hamo je prebudil zgodovinske reminiscence, spričo katerih mednarodna skupnost ni mogla več ostati križem rok. Evropska unija je seznamu 29 pripadnikov režima, katerih premoženje je v EU zamrznjeno in jim ni dovoljeno vstopiti na njeno ozemlje, zdaj dodala pet novih imen, med katerimi je tudi obrambni minister Ali Habib Mahmud in eden izmed stricev predsednika Asada. Italija je iz Damaska protestno odpoklicala svojega veleposlanika in pozvala druge države EU, naj ji sledijo.
VS ZN v ponedeljek brez dogovora
V ponedeljek se je v New Yorku na izredni seji sestal varnostni svet OZN, ki pa se ni bil sposoben dogovoriti, ali se na dogodke v Siriji sploh odzvati, in če že, kako.
Resoluciji, ki so jo že pred dvema mesecema predlagale Francija, Nemčija, Britanija in ZDA, sta doslej ostro nasprotovali Kitajska in Rusija, med nestalnimi članicami varnostnega sveta pa Libanon, Brazilija, Indija in Južnoafriška republika.
Po vdoru v Hamo je dala Rusija v ponedeljek med vrsticami vedeti, da bi se utegnila strinjati s predsedniško izjavo, danes pa je Sergej Veršinin, vodja oddelka za Bližnji vzhod in severno Afriko pri ruskem zunanjem ministrstvu, dejal, da Rusija ne nasprotuje obsodbi nasilja niti z resolucijo, če ta ne bo vsebovala sankcij ali drugih »pritiskov«.
