Tiskane izdaje
Washington - Šef kabineta podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja, 55-letni Lewis "Scooter" Libby, je v petek odstopil s položaja in izgubil dostop do Bele hiše, ko je velika porota posebnega tožilca Patricka Fitzgeralda izdala obtožnico v petih točkah zaradi oviranja preiskave, dajanja lažnih izjav preiskovalcem FBI in laganja pod prisego veliki poroti v preiskavi izdaje identitete tajne agentke CIA Valerie Plame Wilson.
Fitzgerald je v petek na težko pričakovani novinarski konferenci dejal, da imajo za zdaj obtožnico le proti Libbyju, ki jim je večkrat lagal in skušal prikriti resnico. Tožilec je zavrnil komentar na vse, kar ni predmet obtožnice proti Libbyju, vendar pa nakazal, da preiskava še ni povsem zaključena, kar pomeni, da lahko obtoži še koga. Bela hiša, ki zadnje dni doživlja krepke udarce zaradi odstopa kandidatke za vrhovno sodnico Harriet Miers, več kot 2000 mrtvih vojakov v Iraku in Fitzgeraldove preiskave, si je malce le oddahnila, ker predsednikov glavni politični strateg Karl Rove v petek še ni prejel obtožnice, čeprav je tudi on govoril z novinarji o identiteti tajne agentke CIA.
Nepolitični tožilec si je zavaroval hrbet
Washingtonski poznavalci ugibajo, da si je sicer povsem nepolitični tožilec s priprtimi vrati preiskave zavaroval hrbet, če bi Bela hiša morda razmišljala o sprožitvi javnomnenjske ofenzive proti njemu, ki je sicer bila v pripravi, sedaj pa je "na čakanju". Pomen preiskave in zanimanje zanjo dokazuje to, da so vse ameriške kabelske televizije neposredno prenašale Fitzgeraldovo novinarsko konferenco, čeprav sta ob istem času javno govorila podpredsednik Cheney v Georgiji in predsednik George Bush v Washingtonu.
Bush je kasneje sicer podal kratko izjavo in dejal, da ga je novica užalostila, ker je "Scooter" trdo delal za ameriško ljudstvo. "V našem sistemu vsak velja za nedolžnega in ima pravico do poštenega postopka," je dejal Bush, ki je v slogu vseh drugih predsednikov v podobnih težavah poudaril, da ima veliko drugega dela, med drugim ga čaka imenovanje novega kandidata ali kandidatke za vrhovno sodišče.
Cheney je medtem v svoji izjavi dejal, da je Libby eden najbolj sposobnih in nadarjenih ljudi, kar jih pozna. Libby ni obtožen samega dejanja, zaradi katerega je bila sprožena preiskava, namreč izdaje identitete tajnega agenta, ampak ga je pokopalo to, da je skušal prikriti resnico z laganjem. Za zdaj še vedno ni odgovora na vprašanje, zakaj je sploh lagal, saj je namerno izdajo tajnega agenta težko dokazati. Demokrati se sprašujejo, koga je ščitil, in si odgovarjajo, da Cheneyja in morda tudi Busha. Libby je v izjavi za javnost izrazil prepričanje, da bo na sodišču, kjer mu grozi do 30 let zapora in 1,25 milijona dolarjev denarne kazni, spoznan za nedolžnega.
Fitzgerald: Libby je preiskovalcem lagal že od začetka
Fitzgerald je na novinarski konferenci opisal, da je Libby preiskovalcem lagal že od začetka in je trdil, da je o ženi veleposlanika Josepha Wilsona izvedel od novinarjev, preiskava pa je ugotovila, da se je o njej pogovarjal z uradnikom CIA, Cheneyjem, uradniki iz Bele hiše in State Departmenta veliko prej, preden je konservativni komentator Robert Novak sredi julija 2003 prvi izdal Valerie Plame v svojem kritičnem prispevku do Wilsona, ki je administracijo motil s trditvami, da so bili razlogi za vojno proti Iraku zlagani. Wilson trdi, da so mu ženo izdali iz maščevanja zaradi njegovih kritik vojne proti Iraku.
Fitzgerald je poudaril, da je zaščita identitete tajnih agentov, kar je Valerie Plame Wilson do izdaje nedvomno bila, pomembna ne le zanjo, ampak za nacionalno varnost ZDA. Libby je Valerie Plame najprej izdal novinarki New York Timesa Judith Miller, ki ga je potem 85 dni ščitila v zaporu, dokler si ni premislila in je šla pričat pred Fitzgeraldovo veliko poroto.
Fitzgerald je v petek dejal, da načeloma nasprotuje zaslišanjem novinarjev, razen v izjemnih primerih, kar naj bi tale bil. "Nikakor nisem imel interesa za obračun okrog 1. amandmaja z ameriškimi mediji," je dejal Fitzgerald o amandmaju, ki ščiti svobodo govora.
Sodni proces bo osvetlil zakulisno dogajanje v Beli hiši
Poskus diskreditacije Wilsona, ki je leta 2002 po nalogu CIA obiskal Niger in ugotovil, da ni nobenih dokazov, da bi Irak res skušal kupovati uranovo rudo, kot je to kasneje trdil predsednik Bush v svojem govoru leta 2003, se je tako povsem ponesrečil. Sodni proces proti Libbyju bo namreč osvetlil zakulisno dogajanje v Beli hiši v času priprav na vojno proti Iraku.
Demokrati trdijo, da je Bela hiša odločitev za vojno sprejela že zelo zgodaj, nato pa prilagajala obveščevalne podatke, da so kazali na nevarnost iraškega orožja, ki je ni bilo. Če bi imeli demokrati večino v katerem od domov ameriškega kongresa, bi obtožnici proti Libbyju nujno sledila kongresna preiskava z zaslišanji, vendar pa se to lahko zgodi šele po morebitni zmagi na volitvah leta 2006, saj republikanci nimajo interesa, da bi si zmanjševali možnosti za ohranitev večine.
