Bratislava - Vrh predsednikov vlad držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki se je v četrtek zvečer začel v slovaškem mestu Pieštany, se je nadaljeval s plenarnim zasedanjem, na katerem je spregovoril tudi slovenski premier Janez Janša. Slovenija je kot lanska predsedujoča tudi članica trojke SEP, ki jo sestavljata še sedanja predsedujoča SEP Slovaška in predsedujoča SEP v prihodnjem letu, Albanija.
Srečanje Sanader – Janša še letos
Hrvaški premier Ivo Sanader je ob robu vrha SEP novinarjem dejal, da se je bilateralno srečal tudi z Janšo. Po njegovim besedah med njima ni težav, doslej pa sta govorila zgolj o tehnično-organizacijskih vprašanjih. O odprtih vprašanjih bosta po njegovih besedah morda govorila kasneje. Kot so potrdili v uradu predsednika slovenske vlade, so bili dosedanji pogovori s Sanaderjem ob robu vrha SEP zgolj neformalni.
Janša je po novinarski konferenci razširjene trojke SEP napovedal, da se bo s Sanaderjem srečal še letos. Potrdil je, da sta se s Sanaderjem srečala ob robu vrha SEP na četrtkovi večerji, da pa daljšega dvostranskega pogovora v Pieštanyh doslej ni bilo. Teme se niso nanašale na meddržavno sodelovanje, sta se pa dogovorila, da se bosta srečala neformalno v "bližnji prihodnosti" in ugotovila, kaj se da, "prav tako v bližnji prihodnosti" narediti za rešitev nekaterih odprtih vprašanj.
Prav tako je slovenski premier potrdil, da je imel ob robu vrha SEP daljši pogovor z avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schüsslom o vprašanjih, ki zadevajo slovensko manjšino v Avstriji. Verjamem zagotovilom avstrijskega kanclerja, da se avstrijska zvezna vlada zelo trudi za rešitev teh vprašanj in daje pobude, vendar pa, tako Janša, avstrijska zvezna vlada zelo težko vpliva na nekatera dogajanja na deželni ravni, tudi zato, ker se razmere na deželni in državni ravni v Avstriji razlikujejo.
Pestra politična zasedba
Vrha SEP so se udeležili še predsednik bolgarske vlade Sergej Stanišev, hrvaški premier Ivo Sanader, predsednik češke vlade Jiri Paroubek, makedonski premier Vlado Bučkovski, predsednik moldavske vlade Vasile Tarlev, ukrajinski premier Jurij Jehanurov, podpredsednik madžarske vlade Peter Kiss, podpredsednik beloruske vlade Andrej Kobjakov, podpredsednik italijanske vlade Giulio Tremonti, podpredsednik poljske vlade Ludwik Dorn, podpredsednik romunske vlade Gheorghe Pogea in minister BiH za begunce Mirsat Kebo. Danes naj bi se jim pridružil avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, kot poseben gost pa se vrha udeležuje tudi predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), zunanji minister Dimitrij Rupel.
Pobuda slovenskega predsednika "zasebna"?
Sinoči so se na več kot uro dolgih pogovorih sešli premier Janša, predsednik Srbije in Črne gore (SČG) Svetozar Marović in minister Dimitrij Rupel. Kot sta po pogovorih dejala Janša in Marović, so govorili tudi o Kosovu. Pobudo slovenskega predsednika Janeza Drnovška o reševanju prihodnjega statusa Kosova pa sta oba slovenska predstavnika ocenila kot "zasebno" pobudo. "Janez Drnovšek je s svojimi predlogi izrazil svoje zasebno stališče, kar je tudi jasno povedal in do česar ima vso pravico," je dejal Janša.
Za predloge, a ne končne
Marović je ob tem menil, da obisk Drnovška v Podgorici lahko pripomore k premostitvi nekaterih sporazumov, ki so nastali zaradi njegovih osebnih stališč. "V tem trenutku je zelo pomembno, da si kot prijatelji v regiji pomagamo, vendar ne tako, da bi se razvrščali ali bili zagovornik samo ene rešitve". "Iskati moramo sporazumne rešitve," je dodal Marović in izpostavil, da je bil Drnovškov obisk v Črni gori poprej dogovorjen. "Slovenija nedvoumno podpira pospešeni pristop SČG k evropskim povezavam, kar je zelo pomembno za stabilnost regije in v tem kontekstu je bistveno, da slovenska vlada podpira dialog in sporazum glede Kosova brez prejudiciranja končne rešitve", je še povedal Marović.
Zmeda v zvezi z vizumi
Marović je v pogovoru z Janšo in Ruplom načel tudi vprašanje vizumov za državljane Srbije s Kosova. Kot je v v četrtkovi izdaji poročal beograjski dnevnik Blic, morajo Srbi, državljani Srbije s Kosova, iti po slovenski vizum na veleposlaništvo Slovenije v Skopje, namesto v Beograd. Janša in Rupel naj bi ob tem Maroviću zatrdila, da ne gre za uradno slovensko politiko.