Tiskane izdaje
V ponedeljek je na ulicah Medellina ugasnilo življenje zloglasne kolumbijske kriminalne baronese Griselde Blanco, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaslovela kot ena od pionirk razcveta trgovine s kokainom v Združenih državah, ki ni poznala milosti za sovražnike in konkurente. Lahko bi rekli, da je odšla v stilu, saj sta jo, ko je zapuščala mesnico, pokosila natančno odmerjena strela v glavo, napadalec na motorju pa je nato skupaj s pajdašem izginil v neznano.
Prav Blancovi so namreč pripisovali, da je v krvavih letih »vojne kokainskih kavbojev« na Floridi takorekoč izumila eksekucije, ki so jih z mimovozečih motorjev izvajali njeni krvniki. »Kdor živi z mečem, umre od meča,« je njeno smrt pokomentiral Billy Corben, soavtor dveh dokumentarnih filmov Kokainski kavboji, ki sta ovekovečila njeno kriminalno kariero.
Blancova je mladost preživela v medellinskih barakarskih naseljih, kjer se je že kot otrok začela preživljati z žeparstvom, pred vstopom v dobičkonosni svet trgovine z mamili pa se je nekaj let ukvarjala tudi s prostitucijo. Po hierarhični lestvici organiziranega kriminala se je začela strmo vzpenjati sredi sedemdesetih let, ko sta se z njenim drugim možem Albertom Bravom preselila v ZDA, natančneje v tedaj zloglasno newyorško četrt Queens, kjer sta začela na veliko preprodajati kokain, ki je v tistem času na ameriškem trgu vse hitreje izpodrival dotlej prevladujočo marihuano. Vzdevek »Kokainska kraljica« se jo je oprijel že nekaj let pozneje, ko je postala ena od glavnih akterk hitro rastočega mamilarskega tržišča v Miamiju, njena preprodajalska mreža pa je na začetku osemdesetih let po nekaterih podatkih prinašala kar osem milijonov dolarjev na mesec.
Kokainska baronesa je bila znana predvsem po tem, da je svoj kriminalni imperij vodila s trdo roko, njeno brutalno obračunavanje s tistimi, ki so se ji zamerili, pa je vzbujalo strahospoštovanje tudi v vrstah konkurence.
Po konservativnih ocenah miamijskih detektivov so mafijski krvniki po naročilih Blancove izvedli najmanj 40 umorov, spet drugi omenjajo kar petkrat višjo številko. Brezmejna okrutnost ji ni prinesla zgolj srda tekmecev, ki so jo večkrat poskušali umoriti, ampak tudi pozornost ameriških organov pregona. Leta 1985 se je tako znašla za zapahi v Kaliforniji zaradi obtožb, povezanih s preprodajo kokaina, po odsluženi 13-letni kazni pa so jo predali floridskim oblastem. Tam so ji sodili zaradi treh umorov, med drugim dveletnega sina enega izmed njenih nekdanjih pajdašev, vendar je proces propadel zaradi tehničnih zapletov, Blancovo pa so leta 2004 izgnali v domovino.
Po vrnitvi v Kolumbijo se je, kakor razlagajo člani njene družine, nehala ukvarjati z organiziranim kriminalom, njene tihotapske kanale je že zdavnaj prevzel mogočni medellinski kartel. Zakaj se je torej »upokojena« kokainska kraljica, ki ji je bogastvo, nakopičeno med cvetočo kriminalno kariero, tudi po vrnitvi iz zapora omogočalo lagodno življenje, toliko let pozneje znašla na tarči morilca, ni povsem jasno. Medtem ko nekateri namigujejo, da se morda vendarle ni povsem odrekla nezakonitim poslom in jo je pospravila konkurenca, drugi opozarjajo, da je v svojih najbolj krvavih letih zakrivila toliko hudega in se zamerila toliko ljudem, da ji je nekdo neizbežno izstavil že dolgo zapadli račun.
Takšnega mnenja je tudi nekdanji miamijski detektiv Nelson Andreu, ki je svojčas sodeloval v preiskavi proti Griseldi Blanco.
»Vsi se čudimo, da je niso ubili že prej, saj si je ustvarila veliko sovražnikov. Če ubiješ in užalostiš toliko ljudi, kot jih je ona, je samo vprašanje časa, kdaj te bo nekdo našel in poskušal poravnati dolg,« je povedal novinarju časnika Miami Herald.
