Tiskane izdaje
Priština/Beograd – Vodja misije ZN na Kosovu (UNMIK) Soeren Jessen-Petersen ter predstavnika beograjske in prištinske skupine za pogajanja o prihodnjem statusu pokrajine, Milorad Todorović in Dardan Gashi, so danes v Prištini podpisali protokol o vrnitvi razseljenih oseb. Pogajanja o tem pomembnem vprašanju trajajo že več kot leto dni, strani pa sta se o podpisu sporazuma nepričakovano dogovorili ob robu petega srečanja na Dunaju 23. maja, ko so bila na dnevnem redu povsem druga vprašanja.
Kot poročajo beograjski mediji, je namen danes podpisanega protokola o prostovoljni in vzdržljivi vrnitvi izboljšati pogoje za vrnitev razseljenih oseb, ki naj bi temeljila na treh osnovnih prvinah. Prva je zagotoviti varstvo vrnjenih oseb, druga je vrnitev premoženja razseljencem ter obnovitev njihovih domov, tretja pa se nanaša na zagotovitev okolja, v katero bi bila vrnitev razseljencev vzdržljiva.
Vodja UNMIK Jessen-Petersen je izpostavil pomen podpisanega protokola ter povedal, da ta dogodek potrjuje, da kljub razlikam glede številnih problemov obstaja volja za sodelovanje in reševanje vprašanja razseljenih. Predstavnik beograjske pogajalska skupine Milorad Todorović je prav tako pohvalil podpis protokola, ki "vzbuja upanje v uspeh vrnitve razseljenih".
Odločitev o vrnitvi na Kosovo je stvar vsakega posameznika in kot izpostavljajo beograjski mediji, se protokol ne nanaša samo na vrnitev Srbov, ampak tudi razseljenih oseb drugih nacionalnosti. UNHCR je nedavno sporočil, da je leta 1999 s Kosova odšlo 223.316 oseb, od tega dobrih 159.200 Srbov, skoraj 14.000 Črnogorcev in več kot 25.000 Romov, med razseljenimi pa so tudi Albanci, Bošnjaki, Muslimani in drugi.
Predsednica srbskega koordinacijskega centra za Kosovo Sanda Ivić-Rašković je pred dnevi povedala, da se je sedem let po vojni iz Srbije na Kosovo vrnilo le 2.000 ljudi. Izpostavila pa je tudi podatke mednarodnih organizacij, po katerih je število vrnjenih veliko večje, približno 16.000 razseljenih.
Srbski sever Kosova želi odcepitev
Srbska manjšina na severu Kosova je v ponedeljek razglasila "izredno stanje" in prekinila vse stike z misijo Združenih narodov na Kosovu (UNMIK). Danes so voditelji srbske manjšine celo napovedali, da si bodo prizadevali za "popolno odcepitev" od Kosova.
Nasilje v pokrajini se stopnjuje
Voditelji štirih srbskih občin na severu Kosova so se v ponedeljek za protestno prekinitev odnosov z UNMIK odločili zaradi zadnjega vala medetničnega nasilja v pokrajini, čeprav mednarodna uprava zagotavlja, da v zadnjih napadih na kosovske Srbe ni bilo dovolj dokazov, da bi lahko govorili o napadih z etničnimi motivi. V zadnjih desetih dneh je bilo sicer več napadov na kosovske Srbe; en je bil ubit, dva pa sta bila huje ranjena.
Nov val nasilja je bil razlog za sklica velikega protestnega shoda v ponedeljek v Zvečanu, ki se ga je udeležilo več tisoč kosovskih Srbov. Srbski voditelji so ga izkoristili tudi za poziv UNMIK in silam KFOR, naj bolje zaščitijo sever Kosova, tudi z namestitvijo več sto srbskih policistov, kar naj bi bilo v skladu z resolucijo 1244 Varnostnega sveta ZN, po kateri je bila že določena mednarodna uprava v tej pokrajini.
Voditelji kosovskih Srbov so poudarili, da bi moralo Kosovo postati samostojno, tako kot si to želi albanska večina. Hkrati pa bi se morale srbske enklave na severu odcepiti in priključiti Srbiji. Voditelje kosovskih Srbov naj bi pri tem podpiral tudi Beograd.
Uradna Priština se za zdaj na dogodke na severu ne odziva, je danes poročal vodilni albanski časnik na Kosovu, Koha Ditore. Drug dnevnik, Zeri, pa po drugi strani ocenjuje, da je "ta del Kosova najbolj težaven v procesu iskanja končne rešitve statusa Kosova", zaradi tega pa so po pisanju časnika zaskrbljeni tudi v UNMIK.
Na Kosovu še 100.000 Srbov
Na Kosovu naj bi živelo še približno okoli 100.000 Srbov, potem ko se jih je pred spopadi v letih 1998-1999 iz pokrajine umaknilo vsaj 200.000. Večina oziroma okoli 30.000 naj bi jih še živelo v severnem delu Kosovske Mitrovice, medtem ko ostali živijo v posameznih enklavah po vsej pokrajini, večinoma po severnem delu, ki je bližji Srbiji.
