Krvavi dan v Bagdadu

V današnjem nizu eksplozij avtomobilov bomb v šiitskem predelu Bagdada je bilo ubitih najmanj 140 ljudi, več kot 200 pa je ranjenih. Po mestu vlada kaos, uvedli pa so tudi policijsko uro.

Objavljeno
23. november 2006 20.15
Protivojni aktivist Cindy Sheehan govori o "koncu okupacije Iraka in takojšnjem umiku čet" med shodom pred ameriško ambasado v Seulu
Bagdad - Okoli 150 ljudi je bilo ubitih, več kot 238 pa ranjenih v današnjem nizu eksplozij avtomobilov bomb v šiitskem predelu Bagdada. Podrobnih podatkov o napadih še ni, šlo pa naj bi za načrtovane sočasne akcije v tem predelu iraške prestolnice, navaja britanski BBC.

Nekaj po poldnevu so oboroženi moški napadli zgradbo iraškega ministrstva za zdravje v severnem delu Bagdada. Po nekajurnih spopadih so napadalci, domnevno sunitski uporniki, popustili in ujeti delavci so lahko začeli zapuščati stavbo. Žrtev pri napadu ni bilo, po navedbah iraške državne televizije pa so uporniki želeli prevzeti oblast nad ministrstvom za zdravje.

Iraška vlada je v bagdadski šiitski četrti razglasila neomejeno policijsko uro, ki je začela veljati ob 20. uri po krajevnem času. Kot so sporočili z iraškega notranjega ministrstva, se morajo vsi ljudje in vsa vozila do nadaljnjega umakniti z ulic prestolnice.

Šiiti so na današnje napade nemudoma odgovorili, in sicer z izstrelitvijo desetih granat na sunitsko mošejo Abu Hanifa v bagdadski četrti Azamija, pri čemer je bila ubita ena oseba, 14 je bilo ranjenih.

Medtem je v eksploziji bombe v Bagdadu bilo ubitih najmanj deset in ranjenih 15 ljudi.

Conway za povečanje števila marincev

Novi poveljnik ameriških marincev, general James Conway, je v sredo pred novinarji povedal, da vojaške operacije v Iraku in Afganistanu predstavljajo velik pritisk za marince in da bo morda moral predlagati povečanje njihovega števila. Conway je še menil, da bo za ustrezno usposobljenost iraških varnostnih sil potrebnih več let, hkrati pa ni bil prepričan, da bo ameriška javnost tako potrpežljiva.

Conway je dejal, da bi morali imeti marinci v normalnih razmerah dvakrat toliko časa na varnem doma, kot ga preživijo v vojnem območju. Marinci, ki jih je v aktivni sestavi 180.000 in v aktivni rezervi 40.000, gredo v Irak ali Afganistan za sedem mesecev, nato pa spet nazaj že po sedmih ali osmih mesecih. Nekatere enote so v Iraku že četrto rotacijo. Conway, ki se je leta 2003 udeležil vojne v Iraku, je dejal, da marincem primanjkuje časa za normalno urjenje in vojaške vaje, kar vpliva na dolgoročno usposobljenost.

Manifestacije pred ameriško ambasado v Seulu

Pred ameriško ambasado v Seulu so se zbrali proti vojni protestniki. Demonstranti so zahtevali, da ameriška vojska takoj preneha zasedati Irak ter da se iz njega takoj umakne.