Kuvajt zavit v črno

Voditelja Kuvajta, 77-letnega šejka Džaberja al Ahmada al Sabaha, ki je danes po dolgotrajni bolezni umrl, so že pokopali.

Objavljeno
15. januar 2006 17.45
Šejk Džaber al Ahmad al Sabah
Kuvajt- Voditelja Kuvajta, 77-letnega šejka Džaberja al Ahmada al Sabaha, ki je po dolgotrajni bolezni danes umrl, so že pokopali na pokopališču Al Sulajbikat. Pogrebih slovesnosti se je udeležilo na tisoče Kuvajtčanov in številni voditelji arabskih držav. Medtem so že uradno imenovali novega emirja, šejka Sada al Abdulaha al Sabaha, ki ga je preminuli šejk imenoval za svojega naslednika leta 1978.

Posmrtne ostanke emirja Džaberja, ki je umrl v nedeljo zjutraj, so položili k večnemu počitku po kratkih pogrebnih molitvah. Varnostne sile so zadrževale zbrano množico, ko so emirjevo truplo v preprosti odprti leseni krsti in zavito v kuvajtsko zastavo, nesli na pokopališče.

Arabski svet žaluje

Medtem so mnoge arabske države izrekle svoje sožalje kuvajtski vladi in razglasile obdobje žalovanja za šejkom Džaberjem. Sirija in Oman sta razglasila tridnevno žalovanje, medtem ko je Katar odpovedal festival Doha v znak sočutja s soverniki v Kuvajtu. Tudi Bahrainski kralj Hamad bin Isa al Kalifa je napovedal žalovanje za šejkom Džaberom.

"Arabski in muslimanski svet sta izgubila pomembnega voditelja, ki je svoje življenje posvetil skrbi za dobrobit svoje države," je v izjavi za javnost zapisal predsednik Združenih arabskih emiratov šejk Kalifa bin Zajed al Nahjan, ki je dodal, da je šejk Džaber veliko naredil za arabsko solidarnost. "Igral je odločilno vlogo v kritičnem obdobju za Kuvajt," je še pisalo v izjavi.

Šejk Džaber je čudežno preživel poskus atentata

Šejk Džaber se je rodil leta 1928, še preden je Kuvajt postal neodvisen in naftno bogat, mnogi Kuvajtčani pa so ga imeli za očeta naroda in ga spoštovali. Leta 1965 ga je njegov stric, emir Kuvajta, šejk Sabah al Salem al Sabah imenoval za svojega naslednika in premiera, leta 1978 pa je prevzel položaj emirja. Leta 1985 je Džaber čudežno preživel poskus atentata, ko se je samomorilski napadalec razstrelil ob njegovem spremstvu ter ob tem ubil več njegovih stražarjev.

Kuvajtski voditelj, sicer 13. vladar iz več kot 245 let stare dinastije, je leta 2001 preživel izliv krvi v možgane in od takrat naprej resno bolehal. Njegovo zdravstveno stanje se je v teh letih tako poslabšalo, da je večino svojih pooblastil predal premieru. Mesto premiera je sicer po navadi zasedel prestolonaslednik, vendar je šejk Džaber leta 2003 razdelil ti dve funkciji, premier pa je postal njegov polbrat šejk Sabah al Ahmed al Sabah.

Preživel je tudi iraški napad na Kuvajt

Naftno bogat Kuvajt je pod vodstvom preminulega šejka bil močan zaveznik ZDA, saj ga je ameriška vojska tudi osvobodila v Zalivski vojni leta 1991, po invaziji Iraka pod režimom Sadama Huseina. Kuvajt je tudi 12 let kasneje služil kot glavna odskočna deska za ameriški napad na Irak. Analitiki ocenjujejo, da se bo zavezništvo z ZDA nadaljevalo tudi pod novo vlado.

Kuvajt, ki se je po 62 letih britanskega protektorata osamosvojil leta 1961, razpolaga z desetimi odstotki svetovnih zalog nafte, ima pa manj kot milijon prebivalcev. Pokojni emir je ustanovil rezervni sklad za prihodnje generacije, ki vse presežke od prodaje nafte usmeri v dolgoročne investicije, predvsem v Evropi in v ZDA.

Smrt emirja ne bo vplivala na proizvodnjo nafte

Najvišji predstavniki Kuvajta za nafto pa so danes zagotovili, da smrt emirja Džaberja ne bo vplivala na proizvodnjo nafte v državi, ki načrpa okrog 2,6 milijona sodčkov nafte na dan. "Projekti v naftnem sektorju potekajo normalno. Nesreča, ki je zadela Kuvajt in njegove državljane, jih ni prizadela," je dejal direktor nacionalnega naftnega konglomerata Kuwait Petroleum Corp.

Tudi rafinerije in izvozne dejavnosti po besedah direktorja Kuvajtske nacionalne naftne družbe Samija al Rašida delujejo normalno. Kuvajt sicer ima tri rafinerije s kapaciteto okrog 915.000 sodčkov na dan. Večino kuvajtske nafte in naftnih proizvodov izvozijo v južne in jugovzhodne države Azije.