Merklova posvarila Iran, Putin ZDA

Ruski predsednik Putin je na mednarodni varnostni konferenci v Münchnu ZDA posvaril pred novo oboroževalno tekmo.
Nemška kanclerka Merkel pa je poudarila odločenost v preprečevanju iranskih jedrskih načrtov.

Objavljeno
10. februar 2007 19.53
Ruski predsednik Putin in nemška kanclerka Merkel
München - Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na mednarodni varnostni konferenci v Münchnu ZDA posvaril pred novo oboroževalno tekmo. Načrtovani ameriški protiraketni obrambni sistem je povsem odveč, vzroki, ki jih za njegovo vzpostavitev navajajo v Washingtonu, pa niso sprejemljivi, je dejal Putin. Tudi problematične države, kot je Severna Koreja, v doglednem času ne morejo izdelati raket, za katere bi bil načrtovani obrambni sistem potreben, je dodal.

Putin je bil v govoru oster tudi do vloge ZDA in zveze Nato ne mednarodnem prizorišču. ZDA poskušajo svoje politične predstave uveljaviti na vseh področjih, takšen pristop v primeru mednarodnih kriz pa pogosto onemogoča njihovo reševanje, je pojasnil ruski predsednik. "Združenih narodov ne moreta nadomestiti niti zveza Nato niti EU," je dodal.

Glede prihodnjega statusa Kosova je Putin dejal, da Rusija ne bo podprla nobenega mednarodnega načrta, ki ga ne bosta sprejeli obe strani - Srbi in kosovski Albanci. Zavzel se je še, da naj se Srbi in kosovski Albanci o rešitvi sporazumejo brez pritiskov tretje strani.

V odzivu na nedavni kitajski preizkus orožja za sestrelitev satelita v vesolju pa je Putin napovedal predložitev pogodbe o vesolju brez orožja. "Militarizacija vesolja bo imela nepredvidljive posledice za človeštvo," je opozoril ruski predsednik in dodal, da izhaja iz vesoljskega orožja enaka nevarnost kot iz atomskega. Rusija naj bi po njegovih besedah osnutek tovrstne pogodbe predložila kmalu.

Putin je zahodne države opozoril pred vmešavanjem v notranje zadeve Rusije in zavrnil vsakršen njihov "poduk o demokraciji". Ob tem je stopil v bran strogim pogojem, ki veljajo v Rusiji za nevladne organizacije, in poudaril, da se slednje pogosto financirajo s pomočjo tujih vlad, ki tako poskušajo okrepiti vpliv na Moskvo.

Odzval se je tudi na očitke glede umorov novinarjev v Rusiji. Priznal je, da gre za resen problem, ki pa ne zadeva samo Rusije. "Gre za velik problem, novinarji so žrtve umorov v Rusiji in v drugih državah, a Irak je država, kjer je umorjenih največ novinarjev," je dejal Putin.

De Hoop Scheffer: Putinov govor razočaranje

Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je danes ob robu mednarodne varnostne konference v Münchnu govor ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za "razočaranje" in za "malo koristnega". Ob tem je zavrnil Putinovo kritiko na račun ZDA in širitve zveze Nato na območje nekdanje Sovjetske zveze. "Nato se ne širi na račun nikogar. Države, ki želijo pripadati klubu demokracij, vanj vstopajo prostovoljno," je dejal.

Nemški obrambi minister Franz Josef Jung se je medtem na konferenci zavzel za nadaljnjo krepitev sodelovanja med zvezo Nato in Rusijo, kar bi lahko zmanjšalo napetosti med stranema. "Vladimir Putin ima prav, ko trdi, da nismo svetovni policisti," je dejal Jung.

Nemška kanclerka ošvrknila Iran

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes na mednarodni varnostni konferenci v Münchnu poudarila odločenost mednarodne skupnosti, da Iranu prepreči razvijanje jedrskega programa v vojaške namene. Teheran mora resolucije Varnostnega sveta ZN izpolnjevati "brezpogojno in brez trikov ", saj mu sicer grozi nadaljnja mednarodna izolacija, je dejala Merklova.

Kanclerka je nekaj opozoril naslovila tudi na Sirijo. Damask naj ne dvomi v podporo mednarodne skupnosti Izraelu in Libanonu, je dejala.

Glede navzočnosti zveze Nato v Afganistanu je kanclerka ocenila, da je zavezništvo tam na posebni preizkušnji, pri tem pa je poseben poudarek dala njegovemu civilnemu delovanju na območju.

Rusijo je Merklova v govoru označila za zanesljivega energetskega dobavitelja Evrope in pozvala k tesnejšim odnosom med Evropsko unijo in Moskvo. "Razvoj odnosov med EU in Rusijo bo imel vpliv na razvoj varnosti v regiji," je dejala.

Nemška kanclerka se je v govoru dotaknila tudi globalnih podnebnih sprememb. Te je označila za eno največjih groženj svetu. "Grožnja je globalna, preti vsakomur, nihče ji ne bo ubežal, " je dejal Merklova. Pozvala je k okrepitvi skupnih prizadevanj mednarodne skupnosti za znižanje izpustov toplogrednih plinov. "Gre za grožnjo, ki se ji lahko postavimo po robu le s skupnimi močmi," je dejala Merklova.

Plassnikova za evropsko perspektivo celotnega Balkana

Avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik se je danes na mednarodni varnostni konferenci zavzela za evropsko perspektivo vseh držav na območju Balkana in JV Evrope ter izrazila nasprotovanje "širitveni utrujenosti" Evropske unije.

Perspektiva članstva v EU je bila v zadnjih desetletjih "najpomembnejše gonilo" pri preoblikovanju Evrope in zato pri tem ne sme prihajati do zastojev. To velja tudi za Kosovo, ki mu mora biti po besedah Plassnikove odprta perspektiva, v katero upa večina prebivalstva.

Glede Srbije je Plassnikova dejala, da se bodo pogajanja med EU in to državo o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju kmalu nadaljevala, izrazila pa je željo, da bi EU in Srbija do konca leta vzpostavili "pogodbeno razmerje". Avstrijska ministrica ob tem ni postavila pod vprašaj članstva Turčije v EU, po njenih besedah pa je še "prezgodaj, da bi o tem že lahko odločali".

Prihaja tudi iranski jedrski pogajalec Laridžani

Ruski predsednik Putin naj bi v današnjem nastopu predstavil ruski pogled na globalno varnost. Konference pa se bo udeležil tudi glavni iranski jedrski pogajalec Ari Laridžani, ki je sprva odpovedal udeležbo zaradi bolezni.

Potem ko je Laridžani organizatorjem sprva oznanil, da ga zaradi bolezni v München ne bo, je v petek zvečer sporočil, da se bo konference udeležil. Organizatorji niso sporočili zakaj si ej ppremislil. Po pričakovanjih naj bi se iranski jedrski pogajalec pogovarjal z nemškim zunanjim ministrom Frankom-Walterjem Steinmeierjem in visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano.

Konferenca se je uradno začela v petek zvečer s slavnostno večerjo, na kateri je spregovorila izraelska zunanja ministrica Cipi Livni. Mednarodno skupnost je pozvala k solidarnosti in pritisku na Iran, s katerim bi ga odvrnili od izdelave jedrskega orožja. "To je režim, ki se posmehuje iz holokavsta, medtem ko svetu grozi z novim, medtem ko skuša izdelati orožje v ta namen," je dejala. "

Poudarila je še, da palestinsko gibanje Hamas ne predstavlja palestinskih interesov. " Potrebno je jasno razlikovati med zmernimi in skrajnimi skupinami," je dejala.

Erjavca zaradi okvare letala ni v Münchnu

Slovenski obrambni minister Karl Erjavec se zaradi okvare letala ne bo udeležil varnostne konference v Münchnu in je še vedno v Sevilli, kjer je sodeloval na zasedanju obrambnih ministrov Nata.

Kot so povedali v ministrovi delegaciji, so davi poleteli iz Seville proti Münchnu, vendar so se morali zaradi tehničnih težav po desetih minutah vrniti na letališče. Erjavec se bo zdaj vrnil v Slovenijo, so še povedali v delegaciji.

Konferenco spremljajo protesti

Tokratno varnostno konferenco v Münchnu spremljajo tudi protesti. Na shodu v središču mesta se je že zbralo okrog 3000 ljudi. Poslopje hotela Bayerischer Hof, kjer poteka konferenca, varuje okrog 3500 policistov, ki naj bi doslej aretirali 11 protestnikov. "Prehranjevati ljudi je ceneje, kot pa jih moriti" in "Prijatelji vojne nočejo miru" je med drugim zapisano na transparentih demonstrantov, ki nosijo tudi mavrične zastave. Proteste je pripravila Zveza proti varnostni konferenci zveze Nato, organizatorji pa pričakujejo kakih 5000 udeležencev.