Tiskane izdaje
Dunaj - Bolivija in Venezuela sta bili na vrhu EU-Latinska Amerika na Dunaju deležni ostrih kritik zaradi domnevno protekcionistične energetske politike. Nacionalizacija energetskega sektorja v Boliviji in Venezueli je zaskrbljujoča za vse, je predsednika dveh latinskoameriških držav Eva Moralesa in Huga Chaveza opozoril britanski premier Tony Blair ter ju pozval, naj svetu pokažeta večjo odgovornost pri uporabi energetskih virov.
"Državi bi morali uporabljati svoje energetske vire na odgovoren način in v skladu s svojimi gospodarskimi interesi. Prav tako bi morali ukrepati v sodelovanju s tujimi investitorji," je pojasnil tiskovni predstavnik britanskega premiera.
Odprtost trga je ključni dejavnik razvoja, je dejal avstrijski kancler Wolfgang Schuessel, kritična pa sta bila tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Morales tolaži plinske investitorje
Morales, ki je z nedavnim podržavljenjem naftne in plinske industrije v Boliviji razburil EU, je na Dunaju poskušal svojo potezo upravičiti. Čeprav je v četrtek na novinarski konferenci dejal, da tuja podjetja ne bodo deležna odškodnine za nacionalizirane energetske vire, je v pismu španskemu zunanjemu ministru Miguelu Angelu Moratinosu, ki je danes prišlo v javnost, zatrdil, da bo tujim podjetjem na bolivijskem ozemlju zagotovljena "resnična in dolgoročna zakonita varnost".
Francoski predsednik Jacques Chirac pa je srečanje izkoristil za poziv Latinski Ameriki, naj se pridruži EU pri prizadevanjih za čimprejšnjo vzpostavitev nove agencije Združenih narodov za okolje. Gre za projekt v okviru reforme ZN, za katerega se Francija še posebej zavzema. "Soočamo se s svetovno ekološko krizo, ki nam ne pušča več veliko časa za ukrepanje," je dejal.
Vdor Greenpeacove aktivistke v družinsko fotografijo
"Družinsko fotografijo" voditeljev EU in Latinske Amerike pa je danes v avstrijski prestolnici popestrila črnolasa predstavnica mednarodne nevladne okoljske organizacije Greenpeace v bikiniju. Argentinka je protestirala proti onesnaževanju okolja na meji med Urugvajem in Argentino oziroma proti izgradnji dveh tovarn lesne celuloze, ki jih v Urugvaju na meji med državama gradita podjetji iz Finske in Španije. Preden je stopila pred voditelje, se je, ogrnjena v dolg plašč, skrila med številnimi fotografi.
Vrh EU-Latinska Amerika dokaj nepomemben za Slovenijo
Sicer pa Rupel dunajski vrh EU-Latinska Amerika ocenjuje za uspešno izmenjavo mnenj in stališč. Po njegovem mnenju je celotna konferenca sestavljena bolj iz načelnih razprav, med katerimi je izpostavil prispevek venezuelskega predsednika Huga Chaveza, ki kritizira razsipnost evropske civilizacije. "Vsebine so zelo zanimive in vznemirljive, pa vendarle nimajo veliko praktičnih rezultatov oziroma gradiva za delo, ki je značilno za zunanje ministre," razmišlja minister.
In kakšen je pomen srečanja EU-Latinska Amerika konkretno za Slovenijo? "Mi se moramo udeleževati takšnih prireditev že kot članica EU. Podobna konferenca bo čez dve leti v Peruju, ko bo Slovenija EU tudi predsedovala, tako da je to neke vrste priprava za prireditev čez dve leti," je pojasnil Rupel.
