Mubarak še petič za krmilom države

Kairo – Vrata 9865 volišč so se v sredo, ko je 32 milijonov upravičencev v Egiptu prvič volilo predsednika države, odprla ob osmih zjutraj. Hosni Mubarak je v šoli poleg predsedniške palače med prvimi oddal svoj glas. Nekaj minut čez osmo je 77-letni veteran arabske politike in egiptovskega vojnega letalstva namočil desni kazalec v črnilo in oddal glasovnico, na kateri so prvič v zgodovini Egipta poleg sedanjega predsednika zapisana še imena njegovih tekmecev.

»To je samo predstava za javnost,« je na Trgu osvoboditve, kjer je nekaj sto aktivistov opozicijskega gibanja Kefaja (Dovolj) opoldne pozivalo Kairčane, naj ne glasujejo za podaljšanje Mubarakovega mandata za šest let, dejal računalniški inženir Vael Halil. »Režim, ki je volitve razpisal v izrednih razmerah, s 30.000 političnimi zaporniki in s tolpami ovaduhov na vsakem koraku, nas s to farso svobodnega in pravičnega odločanja ne bo prepričal, da je naklonjen spremembam.«

Mnogih volivcev debelo naličeni obraz veljaka vladajoče Narodnodemokratske stranke, ki Egiptu vlada že 24 let, ni odvrnil od volišč, ki jih je strogo nadziralo 3000 sodnikov. »Volila bom pač iz navade,« je pred voliščem za ženske pred poslopjem državne televizije (s 25.000 uslužbenci) naveličano povedala ena izmed tajnic. Sodelavka, ki je stala za njo v vrsti, je brž poskusila popraviti vtis brezbrižnosti do pomembnega dogodka. »Prišla je iz istega razloga kakor vsi, ki jih vidite tukaj. Zato, ker imamo radi predsednika.«

Sodeč po poplavi plakatov, lepakov in transparentov iz cenenega bombaža, ki so se v prestolnici namnožili med volilnim molkom, Hosni Mubarak precej sproščeno čaka na soboto, ko bodo predstavniki predsedniške volilne komisije prešteli vse glasove in potrdili njegovo zmago. Volivci so v treh tednih predvolilne kampanje komaj opazili njegova dva največja izzivalca – Ajmana Nura, veljaka opozicije in voditelja stranke Al Gad (Jutri), in Nuamana Gomo (Al Vafd).

»Za nikogar ne bom volil,« je v kavarni z vodno pipo v ustih dejal 26-letni računovodja Ahmed Šaker. »Mubarak bo zmagal tako ali drugače.« Edini sovražnik egiptovskega predsednika na volitvah, na katerih je svoje podložnike prvič prosil za glasove, je nizka volilna udeležba zaradi vnaprej znanega zmagovalca.

»Celo predsednikovi svetovalci se zavedajo, da 30 odstotkov volivcev ne more priskrbeti legitimnosti predsedniškemu mandatu, ki bo z današnjim kozmetičnim popravkom trajal kar 30 let,« pravi Gaser Abdel Razek, predstavnik egiptovske organizacije za človekove pravice, ene izmed 60 nevladnih organizacij, ki pozorno spremljajo predsedniške volitve.

»Sodniki so naša ušesa in naše oči na voliščih,« je dejal Abdel Razek, ki je nekaj ur pred zaprtjem volišč zbral »presenetljivo malo kršitev«. Egiptovska vlada je zavrnila mednarodne opazovalce, ker da bi ogrozili državno suverenost. Predstavnikom lokalnih nevladnih organizacij je vstop na volišča prepovedala.

Pravila procesa, njegov začetek, potek in konec so izključna domena sodnikov. Njihov vplivni sindikat je pred volitvami zahteval široka in trdna pooblastila za opazovanje in izvedbo volitev. Dobil jih je šele z grožnjo bojkota, ki bi bil za Mubarakovo šarmantno revolucijo bolj uničujoč, kakor je protestno nesodelovanje Kefaje in levih strank v procesu odločanja.

Preberite v četrtkovi tiskani izdaji Dela.