Najšibkejši člen v koaliciji so liberalci, ki so v letošnjem letu izpadli iz parlamentov kar na petih od sedmih deželnih volitev. V Berlinu doseženih 1,8 odstotka glasov je bilo kot pika na i. Stranka se je v sklepni fazi berlinske kampanje spustila na spolzka tla evroskeptičnega populizma in odmika od linije, ki jo v spoprijemanju z dolžniško krizo zagovarja vlada. Podkancler in vodja FDP Phillipp Rösler, ki je začel govoriti o nadzirani insolventnosti Grčije, je v ponedeljek napovedal, da bodo nadaljevali prizadevanja za stabilnost evra, ki temeljijo na gospodarskem razumu. Navsezadnje imajo pri zamisli o insolventnosti (vlada se boji njenih nepredvidljivih posledic in učinka domin) na svoji strani številne nemške in tuje strokovnjake.
Merklova se med nastopom pred berlinskim tiskom ni hotela opredeljevati še o drugem vplivnem disidentu iz vladajočih vrst. Vodja bavarske CSU Horst Seehofer se je namreč obregnil ob kanclerkino mantro, da bi propad evra pomenil propad Evrope. »Ne, takšnih povezav ne vidim. Evropska ideja je zelo močna. Živi, je nepreklicna,« je povedal za hamburški tednik Spiegel. Tudi glede Grčije da se ne bi smeli slepiti. Če v Atenah ne bodo hoteli ali mogli uspeti v reformnih prizadevanjih, ne bi smeli čakati na odzive finančnih trgov. Grški izstop iz evra je po Seehoferjem mnenju − predstavljiv.
Prava preizkušnja čaka Merklovo prihodnji četrtek, ko bo bundestag glasoval o kočljivi krepitvi (po pristojnosti in kapitalu) evropskega rešilnega sklada za zadolžene države EFSF. Zaradi okoli dvajset poslanskih oporečnikov iz vrst vladajočih, ki izražajo nezadovoljstvo z orjaškimi finančnimi obveznostmi za Nemčijo, se lahko zgodi, da kanclerka pri glasovanju v bundestagu za sabo sploh ne bo imela absolutne večine. Za izglasovanje krepitve sklada sicer zadošča že navadna večina, a tak razplet pri ključnem nemškem in celotnem evropskem vprašanju bi gotovo še bolj zapletel nemška notranjepolitična razmerja.
Socialdemokrati (SPD) so bili po berlinskih volitvah zadovoljni in samozavestni. Njihova linija je očitna: da bi Merklova in finančni minister Wolfgang Schäuble primerno opravila zgodovinsko nalogo za Nemčijo in Evropo, ne bi več smela vladati s takšno koalicijo, ki s svojim ravnanjem še zaostruje že tako hudo krizo v območju evra. »Ti diletanti v zvezni vladi bi morali odstopiti,« je po volilni zmagi robantil berlinski župan, socialdemokrat Klaus Wowereit. Če bi prišlo do manjšinske vlade brez FDP, so v SPD pripravljeni podpreti reševanje evra. Nato da bi morali razpisati predčasne volitve.
Na njih se rdeče-zeleni navezi, ki je bila v Nemčiji na oblasti v času socialdemokratskega kanclerja Gerharda Schröderja (1998-2005) po javnomnenjskih raziskavah obeta zmaga. Zato bi bil razpad vladajoče koalicije in posledične predčasne volitve veliko tveganje za Merklovo in predvsem za liberalce, ki bi utegnili pasti pod petodstotni volilni prag. V CDU/CSU so po pričakovanjih odločno zavrnili vsako razpravo o predčasnih volitvah. Do njih že tako, podobno kot v Sloveniji, vodi zapleten postopek. Še več: ker je ustavno sodišče razveljavilo del nemškega volilnega zakona, je povsem negotovo, kako bi sploh lahko izpeljali volilne postopke.